Tiskane izdaje
"Danes smo v situaciji, da delavci čutijo posledice ravnanja države, državnega organa, ki je odpisal ali odložil plačilo nekega dolga z naslova neplačanih prispevkov," je na današnji novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pojasnil izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko.
Zato v ZSSS od vlade pričakujejo, da nemudoma sprejme takšne zakonske rešitve, po katerih delavci ne bodo prikrajšani pri izračunu pokojnine v primeru neplačanih prispevkov. Država mora po njegovem mnenju preko davčnega organa poskrbeti, da se ti prispevki poberejo, delavci pa ne smejo čutiti kakršnihkoli posledic pri odmeri pokojnine.
"Edina institucija, ki lahko vrši verodostojen nadzor nad tem, je davčna uprava, ki mora sprožiti vse ustrezne postopke za izterjavo tega dolga oz., v kolikor to ni možno, naj država priskrbi sredstva iz proračuna, da delavci ne bodo čutili posledic nezakonitega ravnanja delodajalcev," je poudaril.
Davčni organ naj o neplačilu obvesti delavca
Prav tako pričakujejo, da bo pristojni davčni organ, v primeru, ko bo odložil plačilo prispevkov, o tem nemudoma pisno obvestil posameznega delavca. Prav bi bilo, da se najmanj enkrat letno delavce tudi obvesti, v kakšni višini so bili plačani prispevki od njegove plače, je dejal Zorko.
Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča je ena od zahtev tudi javna objava podjetij, ki ne plačujejo prispevkov. Zahtevajo tudi, da ekonomsko-socialni svet obravnava to problematiko, saj je treba na tem področju poiskati sistemske rešitve.
Sprožili bodo tudi ustavno presojo najmanj dveh pravnih aktov, ki znajo po Semoličevem prepričanju "pasti zaradi neustavnosti". Gre za tiste določbe zakona o Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogočajo Davčni upravi RS (Durs), da odlaga dolg, ter za pravilnik, ki ureja kriterije za odlog plačila.
Povedal je tudi, da se bo v petek ob 13. uri ravno na to temo sestal s premierom Borutom Pahorjem, z njim pa bodo med drugim predstavniki družb LTH, Steklarska nova in IUV. "Država mora poseči v to močvirje," je bil določen Semolič.
"Delodajalci naj javno pozovejo svoje člane k spoštovanju zakonskih določb"
Hkrati pozivajo vse delodajalce, zlasti Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, naj javno pozovejo vse svoje člane k spoštovanju zakonskih določb v državi. "Pričakujemo tudi zakonsko rešitev, da se neplačani prispevki štejejo kot plačani pri izračunu za osnovno pokojninske osnove," je navedel Zorko.
Delavcem svetujejo, naj na Dursu in ZPIZ preverijo, če so njihovi socialni prispevki plačani. Hkrati naj od delodajalca zahtevajo, da jim izda obrazec M4, iz katerega so razvidni mesečni prejemki v preteklem letu in podatki o obračunanih prispevkih, je dejal Goran Lukič iz ZSSS.
Kot je ocenil Semolič, se je v preteklosti in tudi še vedno se dogaja, da delavci ne vedo, ali njihovi prispevki niso bili plačani, saj iz obračuna plače ni razvidno, če ali so bili plačani ali le obračunani. Spomnil je, da je v preteklosti bil sistem, po katerem so morali delodajalci po plačilu plače v šestih dneh plačati prispevku. Če tega ni storil, prihodnji mesec ni mogel izplačati plače. Tako so delavci vedeli, ali so se plačevali.
Semolič je izpostavil, da bi moral biti sistem postavljen tako, da državne inštitucije spremljajo in nadzorujejo to področje. "Država mora ustvariti temeljito kontrolo in reagirati tam, kjer je to nujno potrebno," je poudaril.
Da je treba to področje urediti, kažejo tudi primeri iz preteklosti, ko je šlo kakšno podjetje v stečaj, prispevki niso bili plačani. Po Zorkovem mnenju bi se moral spremeniti stečajna zakonodaja, in sicer tako, da pri poplačilu dolga niso na prvem mestu banke, ampak bi morali biti na prvem mestu delavci.
Najnižja ocena: Okoli 53 tisoč delavcev brez plačanih prispevkov za različno dolga obdobja
Kot je navedel Zorko, je bil skupni dolg iz naslova neplačanih prispevkov s strani delodajalcev v Sloveniji konec septembra okoli 262 milijonov evrov, od tega je 183 milijonov aktivnega dolga. Pri tem je poudaril, da ta podatek ne odraža dejanskega stanja, saj zajema zgolj tiste delodajalce, katerih dolg znaša več kot 4000 evrov; teh je približno 3081 podjetij, v katerih je okoli 53.000 delavcev.
Od januarja do konec junija je za odlog plačila zaprosilo okoli 219 podjetij, od tega jih je dobilo soglasje 88, in sicer v skupnem znesku okoli šest milijonov evrov. Od tega je okoli 5,6 milijona evrov dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Posledice neizterjanega dolga in neplačevanja prispevkov čutijo delavci. Ker ti niso plačani oz. morda tudi ne bodo plačani - teh je okoli 80 milijonov evrov -, pomeni, da bodo prikrajšani pri izračunu pokojninske osnove, v kolikor bi se jim to obdobje štelo v izračun pokojninske osnove, je še pojasnil Zorko.
