Samo imenovanje Boža Jašoviča na čelo NLB za poznavalce niti ni veliko presenečenje, je pa res, da je vstopil v kadrovsko igro razmeroma pozno. In, zelo verjetno, ob trdnih zagotovilih, da bo njegova kandidatura vsaj nadvse diskretna, če že ne uspešna. Ne kaže namreč pozabiti, da je imel pri naskoku na vrh NLB zelo močnega protikandidata, ki so ga nekateri že vnaprej ustoličili na čelu banke. V prihodnje bo imel še najmanj težav s pridobitvijo licence Banke Slovenije, ki jo potrebujejo člani bančnih uprav: za zdajšnjega člana sveta BS, ki je pristojen za nadzor bančnega poslovanja in finančno stabilnost, bo to verjetno zgolj formalnost v pogovoru s tedaj že nekdanjimi kolegi. Bolj zapleteno bo postalo, ko bo moral zelo kmalu sestaviti novo upravo naše daleč največje banke. Zagotovo so se na to temo že mobilizirali vsenavzoči lobiji, tako poslovni kot strankarsko-politični, ki so že doslej vneto mešali štrene znotraj banke in okoli nje.
Kako se bo novi vodilni v NLB znašel v tekmovalnem okolju poslovnega bančništva in političnih interesov - daleč od akademskih razprav v kabinetih Banke Slovenije - in kam v tem kontekstu segajo njegove kadrovske preference, bomo lahko bolje sklepali že v bližnji prihodnosti, ko bo razgrnil svojo vodstveno ekipo. Že zdaj, pred pripravo nove strategije NLB, primerne za (post)krizne čase, pa ga najprej čaka temeljita inventura stanja in kadrov v banki. NLB zdaj čaka nov začetek, in Božo Jašovič se ta čas zdi pravi adut, na katerega velja staviti.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela