Alexander Picker: Nočemo pokupiti Slovenije, ampak hočemo biti banka

Ljubljana – Novi predsednik uprave banke Hypo Alpe Adria v Sloveniji Alexander Picker je po petih dneh, odkar je prevzel to funkcijo, za Delo spregovoril o hitri menjavi njegovega predhodnika Antona Romiha in prav tako odstavljenega direktorja Hypo Leasinga v Sloveniji Andreja Potočnika, ki ju pozna zgolj po fotografijah. Na vprašanja o preteklih grehih ne odgovarja, saj je to stvar približno 100-članske skupine specializiranih preiskovalcev, ki morebitne nepravilnosti odkriva v Hypu po celotni regiji. Osredotoča se na prihodnost, med cilji pa izpostavlja »očiščenje« banke ter tesno sodelovanje bančnega in lizinškega dela podjetja – zadnji ima kar polovični tržni delež pri poslu z nepremičninami.

V sredo ste prevzeli funkcijo predsednika uprave banke. Kdaj ste se z lastnikom že začeli pogovarjati o prevzemu tega položaja?

Še do prejšnjega ponedeljka sem bil zaposlen v skupini UniCredit. V Avstriji imamo dogovor, da zaposleni iz ene banke lahko prestopi k drugi, če se obe strinjata s tem. Kot veste, je zdaj Hypo nacionaliziran in država je kot lastnica zainteresirana, da položaje zasedejo strokovnjaki. S Hypom sem se začel pogovarjati pred dvema ali tremi tedni, torej nisem imel veliko časa za pripravo. Prejšnja uprava seveda o tem ni vedela nič; to je normalna pot, če lastnik želi takšno spremembo. Izpeljati jo je treba hitro, saj je po navadi bolje, da se naredi jasen in hiter rez, kot da bi se na dolgo in široko pogovarjali. Zadnjih 17 let sem delal v tujini, in to v Rusiji, na Poljskem, v Srbiji, Kazahstanu, oktobra lani pa sem se vrnil v Avstrijo.

Zakaj ste sprejeli ponudbo za vo denje Hypa v Sloveniji?

Za spremembe se je vedno težko odločiti. Hypo Alpe Adria Slovenija je zelo pomemben del celotne skupine, a vanj je treba v celoti vpeljati vse ideje, ki jih imajo v Celovcu, rešiti je treba težave, ki jih imamo v koncernu, banko počistiti. To je velik izziv in zahtevno delo. A to sem vedno počel v moji profesionalni karieri in zato sem se odločil priti sem. Mislim, da je potencial v slovenskem gospodarstvu. Še posebno zdaj, po krizi, imamo v Sloveniji veliko priložnost, da začnemo rasti in se razvijati, ko bomo počistili stvari v banki. Ko se odločiš za spremembe, moraš vzeti v zakup tudi težave. Zame to pomeni, da še nimam stanovanja tu, da nisem imel priložnosti govoriti z nekdanjo upravo v Sloveniji in nisem mogel dobiti vseh informacij, ki sem jih želel.

Torej niste imeli stika z nekdanjim vodstvom slovenskega Hypa.

Ne, odločili smo se, da tega ne bomo storili, da bo rez hiter in jasen. Lastniki so govorili z njimi, zame pa je pomembno, da si zaupamo z ljudmi v banki, s katerimi delam. Ekipa je nova, vendar je Matej Falatov (član nove uprave Hypo banke) že delal v banki in ima znanje s tega področja, Danijel Novak (novi direktor Hypo Leasinga) pa je profesionalec in pozna slovenski lizinški trg. Z ekipo in zaposlenimi nam bodo načrtovane spremembe uspele.

Na podlagi česa ste menjavo vodstva lahko izpeljali tako hitro?

Najjasnejši razlog, ki ga imam vedno v mislih, je izguba zaupanja. Če lastnik izgubi zaupanje v menedžment, mora biti zamenjan. Možno je, da obstajajo razlogi. Zdaj pregledujemo dokumentacijo, ki je v celoti ostala tu. Analizirali jo bomo in ukrepali. Razumeti morate, da poznam stvari, a ni čas, da bi jih razkril. Sodelujemo s slovensko in avstrijsko oblastjo; tu smo, da etično vodimo posel.

Ali sta nekdanja vodilna, Anton Romih in Andrej Potočnik, med skesanci?

Tega ne vem, ne želim komentirati, kaj pravijo drugi. Morata pa sprejeti dejstva. In dejstvo je, da so ju zamenjali.
 
Kljub temu, lahko poveste, ali sta Romih in Potočnik priznala nepravilnosti?

Tudi če sta priznala, to ne spremeni ničesar. Poti nazaj ni. Naredili smo določen korak in mislim, da smo zdaj na dobri poti in da so spremembo vsi sprejeli.

Po neuradnih podatkih je Hypo ena izmed petih bank v Sloveniji, ki so lani poslovale negativno. Kdaj lahko pričakujemo razkritje poslovnih rezultatov?

Na ta vprašanja bomo odgovorili, ko bomo imeli popolne rezultate celotne skupine. Mi jih sicer imamo in jih še usklajujemo. Predstavili jih bomo konec marca.

Lahko kljub vsemu potrdite poslovanje z izgubo v lanskem letu?

Ne morem niti potrditi niti zanikati. Podatek bo v poročilu. Kot pa vidim, ne pričakujem velikega dobička, ker moramo počistiti stvari.

Kakšno banko sploh prevzemate?

Položaj banke odraža splošno stanje gospodarstva. Ne gre nam zelo dobro, vendar, kolikor sem uspel videti iz dokumentov, je tukaj veliko priložnosti. Nisem popolnoma prepričan, da smo izkoristili vse možnosti, ki jih ponujata lizing in banka skupaj. S potencialom, ki ga imamo kot največji lizingodajalec v državi, bomo prišli iz težav in se bomo lahko rešili težav s posojili. Operativno banka dela v redu, kar nam dela težave, so rezervacije, ki smo jih morali plačevati in seveda počistiti preteklost.

Katere so največje napake, ki so jih storili vaši predhodniki?

Ne vem še. Posebna skupina se ukvarja s tem in bo v celoti preverila preteklost in delovanje slovenskega Hypa na vseh področjih, kjer imamo dvome. Mislim, da bomo vse odkrili, ampak razumite, da smo zdaj v procesu, in nočem, da se v javnosti prehitro delajo sklepi. Naj poudarim, da ne poznam nekdanjega vodstva, nič nimam osebno proti njim in nisem veliki inkvizitor, ki jih bo lovil. Moja naloga je, da banko pripeljem nazaj na pravo pot, da bo spet lahko rasla in se razvijala.

Zdaj je banka večinoma poslovala s pravnimi osebami. Ali boste v prihodnje dali večji poudarek fizičnim osebam, ki so, vsaj kar zadeva izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, verjetno zanesljivejše stranke?

Ni nam treba delati vsakega posla za vsako ceno, ugotoviti pa moramo, ali problematične stranke želijo sodelovati z nami. Ne bomo kar pretrgali odnosa z njimi in vsega prodali. V prihodnje želi naša banka doseči predvsem mala in srednja podjetja.

V preteklosti je bil Hypo zelo povezan z nepremičninskimi posli, kot posojilodajalec oziroma lizingodajalec se pojavlja pri številnih nasedlih nepremičninskih projektih in tudi sami ste investitorji nekaterih takšnih. Kako boste ravnali v primeru neplačevanja dolgov?

Pri problematičnih kreditih bomo najprej naredili analize. Nisem še na tekočem z vsemi. O tem govorim s kolegi, ustanovili smo tudi rehabilitacijsko skupino, ki posebej dela s temi strankah. Odločitve bomo sprejeli kmalu, bodo pa individualne.

Kakšna bo vaša politika do gradbenega sektorja v prihodnje?

To je težko vprašanje. Potrebujemo več analiz o razvoju trga. Splošni gradbeni sektor je zelo pomemben del gospodarstva. Projekti morajo biti dobičkonosni. To je najboljše za podjetje, za banko in za prihodnost. Ko bomo imeli analize, bomo imeli jasno strategijo kako delati na tem področju.

Hypo se omenja tudi v povezavi z vsemi večjimi neuspelimi menedžerskimi odkupi. Ali lahko rečete, da je vaša banka ena od največjih žrtev tega?

Nimam popolne informacije in ne morem odgovoriti. Hypo hoče predvsem ostati banka, ki pa ima jasno določeno delo. Banka ni vedno dober lastnik, saj je dvojna vloga, v kateri se znajde, nekaj najslabšega, kar se ti lahko zgodi. Kot zelo konservativen bančnik mislim, da naj vsak dela tisto, na kar se spozna, torej banka naj ostane pri bančništvu.

Kot pravite, osnovna dejavnost bank ni upravljanje deležev podjetij, kriza pa je tudi to pravilo verjetno postavila na glavo. Laško išče kupca za Delo. Ali je Hypo banka kot zastavni upnik tudi vpletena v te pogovore? Kaj če kupca ne bo? Od česa bo odvisna pripravljenost banke za podaljševanje kredita?

Prosim, pustite mi nekaj časa, da rešimo stvari. Kot sem rekel, naš osnovni interes je biti banka. Seveda pa bomo upravljali portfelj, ki ga imamo. Če me sprašujete, ali hočemo biti lastnik časopisa, je odgovor ne. Investicijska strategija banke bo določena, vendar o tem zdaj še ne morem govoriti.

Glede Laškega in Dela lahko rečem, da smo zainteresirani za reprogramiranje posojila, za katero so zastavljene Delove delnice, za to pa še nimamo vseh dovoljenj, ki jih morajo dati naši lastniki. Način rekonstruiranja je po naši oceni zelo pozitiven, a kot rečeno, moramo počakati. Glede prodaje Dela smo v pogovorih z Laškim. Dogovoriti se moramo še za strategijo, tako da natančnejšega odgovora zdaj ne morem podati.

V Sloveniji je banka zasegla deleže v kar nekaj podjetjih, nikjer, razen v Merkurju, pa ni pomemben lastnik. Kaj nameravate storiti z njimi?

Tudi na to vprašanje še ne morem odgovoriti. Stvari moramo preučiti. Ponavljam pa: portfelj, ki ga imamo, upravljamo korektno in dobro, a ne bomo gradili imperija. Nočemo pokupiti Slovenije, ampak hočemo biti banka.

Napovedujete združitev lizinškega in bančnega posla. Zakaj in kaj to pomeni?

Hypo Leasing in Hypo banka bosta delovala kot eno podjetje, sodelovanje bo tako tesno, da za stranke sploh ne bo pomembno, ali so uporabniki lizinga ali banke. Cilj je, da bodo stranke Hypo skupine, ne pa Hypo Leasinga ali Hypo banke. Danijel Novak, Matej Falatov in jaz vsak dan sedimo in se pogovarjamo s področnimi menedžerji ter ugotavljamo, kaj lahko izboljšamo pri navzkrižnem prodajanju storitev. Banka v Sloveniji ni tako velika, lizing pa je. Tam je veliko strank, ki verjetno niso stranke banke. Strankam želimo ponuditi popolne in dobre rešitve.

Hypo lizing obvladuje velik del lizinških poslov v Sloveniji. Ima skoraj četrtinski delež lizinških poslov po financirani vrednosti premičnin in 52-odstotnega pri nepremičninah. Kaj nameravate storiti z zaplenjenimi premičninami in nepremičninami?

Nimamo jasne strategije, vsak primer bomo pogledali posebej in videli, kaj bo najboljše za stranko, za banko in za gospodarstvo.

Z vsemi temi nepremičninami imate pomembno vlogo na trgu nepremičnin.

Da, to je dejstvo. Ni pa naš cilj dramatično vplivati na trg. Skrb, da bomo zamajali čoln ali storili kaj čudnega na nepremičninskem trgu, je odveč. Niti za Slovenijo niti za banko ne bi bilo pozitivno, če bi cene nenadoma padle, za ljudi kratkoročno verjetno da, dolgoročno mogoče tudi ne. Če bi spodbudili rast cen, to ne bi bilo dobro za gospodarstvo, niti za stranke, za banko vsaj na začetku da.