Ameriška mesta ostajajo brez denarja za pokojnine

Junija lani je v domači hiši umrl upokojeni šerif iz majhnega mesta Prichard na jugovzhodu ZDA. Ko so ga našli, je bil njegov dom brez elektrike in tekoče vode. »Preveč je bil ponosen, da bi sprejel pomoč,« so povedali njegovi znanci. Sto petdeset upokojenih mestnih javnih delavcev razume, o čem govorijo. Zaradi prazne blagajne mesto že poldrugo leto krši zakonodajo in ne izplačuje pokojnin. Usoda, ki grozi čedalje več prezadolženim ameriškim mestom in celo zveznim državam.

Suša v blagajni Pritcharda ni bila presenečenje, saj je mestna oblast dolgo vedela za podhranjen pokojninski sklad. Leta 2004 so v tem kraju na jugu Alabame najeli zavarovalniškega strokovnjaka, ki je po pregledu pokojninskega načrta napovedal, da bo denarja v skladu za izplačevanje pokojnin zmanjkalo okoli leta 2009, nato pa bodo te postale breme za mestni proračun.

Prerokba se je uresničila septembra 2009, mesto, ki je desetletje pred tem že razglasilo stečaj, je kot prvo v ZDA prekršilo zakon in svojim upokojencem preprosto prenehalo pošiljati za skupaj 150.000 dolarjev mesečnih čekov. »Če bi plačali upokojencem, bi nam zmanjkalo za smetarje, policijo, javno razsvetljavo,« se je branil mestni odvetnik R. Scott Williams.

Izsušene metropole

Primer je po poročanju New York Timesa vzbudil zanimanje po vseh ZDA. Podobne težave namreč grozijo tudi številnim velikim ameriškim mestom. Profesor Joshua Rauh iz šole za menedžment Kellogg je sredi lanske jeseni objavil raziskavo, po kateri so samo mesta in okrožja v javne pokojninske sklade skupaj dolžna 574 milijard dolarjev. Tako imajo Philadelphia, Boston, Chicago, Cincinnati, Jacksonville in St. Paul denarja dovolj najdlje do leta 2020. Še osemnajst mest, med njimi tudi New York in Detroit, bo brez denarja za pokojnine ostalo najpozneje do leta 2025, če se sedanji trendi seveda ne bodo še poslabšali.

Najhuje je v Philadelphii, saj jih po napovedih analitikov pokojninski zlom čaka že čez štiri leta. Poleg tega bo že sedanja pokojninska luknja mestne javne uprave obremenjevala dolga leta. Simulacije so pokazale, da bi v Chicagu morali osem let popolnoma vse davčne dohodke preusmerjati v pokojninski sklad, če bi želeli izpolniti vse prihodnje obveznosti, ki so jih že zagotovili zaposlenim v tamkajšnji javni upravi.

Po prej omenjeni raziskavi tako vsako ameriško gospodinjstvo sedanjim in že upokojenim javnim delavcem v povprečju dolguje že dobrih 14 dolarskih tisočakov. V New Yorku in San Franciscu je povprečni dolg gospodinjstva več kot 30.000 dolarjev, na vrhu je Chicago z 42.000 dolarji na gospodinjstvo.

Še večja je pokojninska zadolženost zveznih držav. Njihov kratkoročni dolg do pokojninskih skladov menda znaša 452 milijard dolarjev, v resnici je celotna pokojninska luknja globoka za kar osupljivih 3000 milijard dolarjev (zadnji proračun ZDA je znašal 3550 milijard). Po besedah Johna Carlyja, predsednika organizacije Center za proučevanje upokojevanja (RLC), je takšna razlika predvsem zaradi različnih računovodskih standardov, ki veljajo za javni in zasebni sektor. Tako morajo zasebna podjetja zagotoviti vsaj 60 odstotkov sredstev za pokojninske sklade, nekateri javni pokojninski skladi za javne delavce pa imajo na voljo celo manj kot 30 odstotkov sredstev, potrebnih za plačilo sedanjih in prihodnjih pokojnin.

Ožemanja z davki

Zaradi vsega naštetega razplet v nesrečnem Pritchardu pozorno spremljajo odvetniki za stečaje, sindikalni voditelji, finančni analitiki in lokalni uradniki iz vse države. Upokojenci so namreč tožili mestne oblasti, ki so poskušale razglasiti nov stečaj, a jim sodišče tega ni dopustilo. Hkrati z novo tožbo poskušajo doseči vsaj delno poplačilo. Sodni razplet bi lahko ustvaril pravni precedens, ki bi pomenil, da lokalne skupnosti v težavah lahko preprosto pozabijo na obveznosti do svojih upokojenih javnih delavcev ali pa jih vsaj precej zmanjšajo.

Države se različno lotevajo svojih težav. V rekordno zadolženem Illinoi-su (kjer je tudi Chicago) so pred kratkim za dve tretjini povečali davke na dohodke (s treh na pet odstotkov), s čimer bodo poskušali pokriti 15 milijard dolarjev velik primanjkljaj v državnem proračunu in se začeti boriti z 78 milijardami dolarjev pokojninskega primanjkljaja. V Marylandu bi radi dobo upokojevanja podaljšali do 62. leta, v Koloradu, Minnesoti in Južni Dakoti so zamrznili usklajevanje pokojnin z rastjo življenjskih stroškov. Najbolj je stvari poenostavil guverner New Jerseyja Chris Christie in sklenil, da ne bo plačal 3,1 milijarde dolarjev, ki bi jih morali nakazati pokojninskemu skladu.

Uradniki v nekaterih državah, večinoma z republikanskimi guvernerji in republikansko večino v parlamentih, iščejo tudi korenitejše in bolj daljnosežne spremembe, s katerimi bi oslabili pogajalsko moč in politični vpliv sindikatov, pa ne samo delavcev v javni upravi, ampak tudi v zasebnih podjetjih. Tako poskuša guverner Wisconsina Scott Walker vladnim delavcem prepovedati pravico do ustanavljanja sindikatov in odpraviti pogajanja za kolektivne pogodbe. Najtemeljiteje se je sindikatov lotil novi guverner Ohia John Kasich, saj namerava prepovedati sindikalno organiziranost varstva otrok, učiteljem pa odvzeti pravico do stavke.

Čeprav v ZDA sindikati javne uprave trenutno veljajo za grešne kozle in krivce za zapravljivo in zadolženo državo, je Naomi Walker iz Federacije delavskih organizacij (A. F. L.-C. I. O.) prepričana, da bi veliko volivcev nasprotovalo takšnim rigoroznim ukrepom. Tudi John Carly pravi, da sindikati samo opravljajo svoje delo, branijo pravice članov, pri čemer so precej neizprosni.