Tiskane izdaje
Fed je maja izvedel posebne stresne teste pri 19 velikih bankah in ugotovil, da jih 10 nima dovolj kapitala za primer, da bi se gospodarske razmere še poslabšale. Bankam je dal šest mesecev časa, da zberejo dodaten kapital, kar jih je devet storilo s prodajo premoženja ali pa s pretvorbo prednostnih delnic v navadne. Med njimi so bile Bank of America, Citigroup in Wells Fargo. Finančni minister Timohty Geithner je v ponedeljek izjavil, da je to dokaz, da se razmere resnično popravljajo.
GMAC je bila do letos finančna veja največjega ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors (GM) in se je ukvarjala predvsem s financiranjem nakupov avtomobilov. Lotila se je tudi hipotekarnih poslov, kar pa ji je povzročilo le težave. Vlada je po prevzemu GM dejavnost financiranja GMAC razširila še na avtomobilsko podjetje Chrysler. Iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi je GMAC že dobila 12,5 milijarde dolarjev, sedaj pa bo morala dobiti še več milijard, saj ji ni uspelo zbrati potrebnih 11,5 milijarde dolarjev.
Banke, ki niso prestale stresnega testa, so v šestih mesecih uspešno zbrale skupaj 77 milijard dolarjev, kar naj bi bilo dovolj, da preživijo morebitno novo krizo. Scenarij za stresne teste je sicer predvideval poslabšanje položaja na trgu delovne sile z rastjo stopnje brezposelnosti do oktobra na 9,8 odstotka. Oktobrska stopnja je bila že 10,2 odstotka. Vendar pa je scenarij predvideval tudi 22-odstotni padec cen stanovanj in hiš, v prvi polovici letošnjega leta pa so cene padle le za 5,5 odstotka, po novem pa že rastejo.
Fed je tudi sporočil, da je na podlagi redne četrtletne raziskave med bankami ugotovil, da bodo te zaostrile pogoje pri kreditnih karticah z višanjem obrestnih mer in omejevanjem limitov ter višanjem letnih članarin. Američani sicer niso potrebovali tovrstnega poročila, saj vidijo, da se jim to že dogaja. Banke nameravajo izkoristiti še zadnje mesece, preden začne veljati ostrejši zakon, da iz strank iztisnejo vse, kar lahko.
22. februarja prihodnje leto začne veljati zakon, ki bo potrošnike ščitil pred samovoljnim obnašanjem izdajateljev kreditnih kartic, ki še posebej tistim, ki ne morejo odplačevati dolga, navijejo obresti in povišajo mesečne obroke plačil, zaradi česar ponavadi ostanejo brez denarja.
