Tiskane izdaje
Republikanci "minirali" načrt za reševanje finančnega sistema
Kot ocenjujejo gospodarski analitiki, so republikanci kljub dogovoru med Belo hišo in kongresnimi voditelji obeh strank pokazali, da jih lastna politična usoda skrbi bolj, kot pa usoda ameriškega gospodarstva. Razočaranje nad izidom glasovanja je nemudoma izrazil tudi ameriški predsednik George Bush, ki kot kaže na koncu svojega drugega mandata nima več dovolj moči, da bi vplival na strankarske kolege v kongresu.
Podporniki predloga zakona, o katerem je bil v nedeljo dosežen kompromis sicer trdijo, da bo glasovanje kmalu ponovljeno. Dokler predloga ne potrdita oba domova kongresa, ga Bush ne more podpisati v zakon. Senat naj bi o predlogu glasoval šele v sredo. Dramatičnost dogajanja v predstavniškem domu, v času ko so delniški indeksi Wall Streeta vrtoglavo padali, je med drugimi izrazil republikanski kongresnik iz Wisconsina Paul Ryan, sicer podpornik predloga.
Republikanski kongresniki, kot je Darrell Issa iz Kalifornije, so vztrajali na načelnem nasprotovanju posredovanja države v gospodarstvo, ne glede na pozive podpornikov, da kompromis tudi njim ni všeč, vendar pa da ne gre več le za pomoč finančnim hazarderjem na Wall Streetu, ampak za preprečitev gospodarske katastrofe za vso državo.
Odločitev ameriškega kongresa pretresla borze
Odločitev je povzročila vrtoglav padec na svetovnih borzah, ključni newyorški indeks Dow Jones pa je utrpel enega največjih padcev.
Kot poročajo tuji mediji, je osrednji newyorški borzni indeks Dow Jones že med glasovanjem zaradi bojazni vlagateljev pred zavrnitvijo načrta izgubil več kot 700 točk, kar je eden največjih padcev v zgodovini borze. Po zavrnitvi se je Dow Jones sicer nekoliko okrepil, kljub temu pa je poldrugo uro pred zaprtjem borze glede na začetno vrednost izgubil 450 točk oz. dobre štiri odstotke. Tehnološki indeks Nasdaq jo je odnesel še slabše, saj je izgubil 134 točk oziroma dobrih šest odstotkov.
Občutne padce, v povprečju več kot šest odstotkov, so pred in po zavrnitvi reševalnega načrta zabeležili tudi ključni borzni indeksi v Kanadi, Mehiki in v Južni Ameriki.
Kot je znano, je administracija ameriškega predsednika Busha 20. septembra poslala kongresu predlog za reševanje finančne krize s pomočjo zveznega proračuna v rekordnem znesku do 700 milijard ameriških dolarjev. V skladu s predlogom bi imelo finančno ministrstvo široka pooblastila, da od zasebnih finančnih ustanov z denarjem davkoplačevalcev kupuje tvegane vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekarnimi krediti, in jih tako obvaruje pred propadom. Proti predlogu so bili ob njegovi predstavitvi številni gospodarstveniki in tudi predstavniki republikancev, stranke ameriškega predsednika Georga W. Busha, ki ocenjujejo, da se mora trg urediti sam, brez vmešavanja oblasti.
Predlog je bil po mnenju predlagateljev enostaven in zajema le tri strani, pri čemer se višina dovoljenega nacionalnega dolga dviguje s sedanjih 10,6 bilijona dolarjev na 11,3 bilijona.
