Tiskane izdaje
Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je avgusta znašala 9,1 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot julija, so danes sporočili iz državnega statističnega urada (SURS). Stopnja brezposelnosti je še vedno višja pri ženskah. Avgusta je znašala 11,4 odstotka, med moškimi pa 7,3 odstotka.
Število registriranih brezposelnih oseb je avgusta znašalo 83.056, od tega je dobra polovica žensk (55,8 odstotka). V primerjavi z mesecem prej se je število registrirano brezposelnih oseb zmanjšalo za tri odstotke, kar ima ob skoraj nespremenjenem številu delovno aktivnega prebivalstva za posledico tudi zmanjševanje stopnje registrirane brezposelnosti.
Osmi letošnji mesec je bilo v Sloveniji 825.175 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 464.647 moških in 360.528 žensk. Število delovno aktivnih prebivalcev tako ostaja na isti ravni kot julija, v obdobju letošnjih osmih mesecev glede na isto lansko obdobje pa se je povečalo za 1,1 odstotka. Na letni ravni se je število delovno aktivnega prebivalstva povečalo za 1,5 odstotka, navaja statistični urad.
Največ oseb je avgusta delalo v predelovalni dejavnosti
Enako kot v preteklosti je največ oseb avgusta delalo v predelovalni dejavnosti (227.171), sledijo trgovina in popravila motornih vozil ter gradbeništvo. Najmanj delovno aktivnih oseb pa je delalo v dejavnostih ribištvo in ribiške storitve (247), v zasebnih gospodinjstvih z zaposlenim osebjem (486) in rudarstvu (4013). Tudi julija so bile te dejavnosti po številu zaposlenih na dnu lestvice.
V osrednjeslovenski statistični regiji je bilo zaposlenih največ oseb, in sicer 260.783. V prvih osmih mesecih se je v osrednjeslovenski statistični regiji število delovno aktivnega prebivalstva na letni ravni povečalo za 3,5 odstotka. Najmanj oseb pa je bilo zaposlenih v zasavski statistični regiji (13.424). V osmih mesecih se je na letni ravni število zaposlenih v tej regiji znižalo za 1,2 odstotka.
Avgusta je bila v sektorju storitvenih dejavnosti zaposlena dobra polovica oseb, sledijo jim nekmetijske dejavnosti z dobrih 38 odstotkov vseh zaposlenih oseb in le majhen delež zaposlenih v kmetijskih dejavnostih (slabih pet odstotkov).
Stopnja revščine v Sloveniji pada
V Sloveniji pada tudi stopnja revščine, saj je po zadnjih statističnih podatkih 11,7 odstotna. To jo po podatkih Eurostata uvršča med države z najnižjo stopnjo revščine v EU. Po ugotovitvah strokovnjakov je eden od glavnih vzrokov za revščino v Sloveniji ravno brezposelnost.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti revščini izrazil zadovoljstvo, da se stopnja revščine v Sloveniji vztrajno znižuje, zaveda pa se tveganja, ki ga pomeni brezposelnost.
"Vlada se zavzema za večjo gospodarsko rast in za večjo prožnost trga dela, kar bo prineslo več zaposlitev," je Drobnič zapisal v sporočilu za javnost.
Kot kažejo podatki statističnega urada, so poleg brezposelnih revščini najbolj izpostavljene starejše osebe, ki živijo same. Nasploh so enočlanska gospodinjstva bolj ogrožena.
Med dejavnike za znižanje revščine poleg zaposlovanja sodijo predvsem socialni transferji. Po podatkih Sursa namreč stopnja tveganja revščine brez teh transferjev znaša 18,9 odstotka.
Podatki Sursa kažejo, da je leta 1998 stopnja revščine v Sloveniji znašala še 14,0%, do leta 2003, iz katerega so zadnji dostopni podatki, pa je padla na 11,7%. Prag tveganja je bil tega leta postavljen pri 1.027.701 tolarjih letno.
Karitas: Letno beležimo približno 10-odstoten porast prosilcev za pomoč
Na slovenski Karitas so zdanes povedali, da vsako leto beležijo približno 10-odstoten porast prosilcev za pomoč, kar pripisujejo tudi temu, da njihovi programi postajajo bolj prepoznavni in dostopni.
Ekstremne revščine je po njihovih besedah manj, razen pri brezdomcih in priseljencih. Pogosto pa je revščina povezana tudi s stiskami, kot so zasvojenosti in duševne bolezni, so še povedali pri Karitas.
Generalna skupščina Združenih narodov je 17. oktober za mednarodni dan za odpravo revščine razglasila leta 1992, v svetu pa ga obeležujejo od leta 1993. Pozivom za odpravo revščine se pridružuje tudi Svet Evrope, ki izpostavlja, da v boju proti revščini ne gre zapravljati časa.
