Washington - Slovenski finančni minister Andrej Bajuk, ki se v Washingtonu udeležuje spomladanskih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, je v pogovoru s slovenskimi mediji v ZDA ocenil, da je škandal predsednika Svetovne banke Paula Wolfowitza zelo resna zadeva. Bajuk je med drugim dejal, da so podatki o nadaljevanju svetovne gospodarske rasti zelo dobra novica ter napovedal, da bodo v nedeljo na razvojnem odboru IMF in Svetovne banke govorili tudi o odpravljanju revščine.
Zasedanje v senci škandala
Letošnja spomladanska zasedanja IMF in Svetovne banke potekajo v senci škandala predsednika banke Paula Wolfowitza, ki je še pred prihodom na čelo finančne ustanove svoji ljubici, uslužbenki banke, priskrbel višjo plačo in povišanje. Bela hiša nekdanjemu namestniku obrambnega ministra ZDA, ki velja za enega od glavnih režiserjev vojne proti Iraku, stoji ob strani, odzivi evropskih politikov pa so bolj zadržani.
Bajuk dvomi, da bi lahko Wolfowitz še naprej opravljal svoje delo
Bajuk je dejal, da so se obtožbe pokazale za resnične in postavlja se vprašanje verodostojnosti ter zmožnosti predsednika, da vodi Svetovno banko. Bajuk dvomi, da bi lahko Wolfowitz še naprej opravljal svoje delo, čeprav pa priznava, da ne ve, kako se bo ta zadeva, ki je zaskrbljujoča, iztekla. Slovenski finančni minister sicer meni, da bi se moral predsednik sam odločiti, ali lahko še naprej opravlja svoje delo tako, kot se od njega pričakuje.
Slovenija prvič uvrščena med razvita gospodarstva
Slovenija je letos v poročilu IMF o svetovnih gospodarskih gibanjih prvič doslej uvrščena med razvita gospodarstva, natančneje med države območja evra. Bajuk je ocenil, da je bila leta 2003 sprejeta odločitev za prevzem valute evro pametna in pozitivna, uspeh Slovenije pa je posledica večletnega dela in uspeh celotne družbe. Zato je Bajuk optimističen tudi glede prihodnosti, ne glede na težave, ki so sedaj dolgoročne narave, kot je staranje prebivalstva, ki zahteva spremembo pokojninskega sistema.
Slovenija je donatorka in "klient"
Bajuk je spomnil, da je Slovenija v okvirju Svetovne banke donatorska država, čeprav je tudi "klient" glede tehnične pomoči, ki poteka preko Centra za razvoj financ v Ljubljani. Ta center je po ministrovih besedah pomembna ustanova, ki Sloveniji omogoča, da pomaga drugim državam nekdanje Jugoslavije, čeprav pa je takšna tehnična pomoč dobrodošla tudi znotraj Slovenije pri javnih financah.
Slovenska delegacija brez guvernerja
Slovenska delegacija se tokrat prvič udeležuje spomladanskih zasedanj brez guvernerja centralne banke in Bajuk je izrazil pričakovanje, da bo predsednik države kmalu uresničil svojo ustavno dolžnost in predlagal kandidata za položaj. Ne glede na to, pa je dejal, da ni večjih težav, ker dela opravlja vršilec dolžnosti in na bilateralnih pogovorih v Washingtonu tega menda ni nihče niti opazil.
Struktura iz 60. let
Ena od pomembnih tem tokratnih zasedanj so tudi spremembe glede glasovalnih pravic oziroma vplivu posameznih članic na odločanje mednarodnih finančnih ustanov, pri čemer se države v razvoju zavzemajo za več vpliva. Bajuk je dejal, da je struktura lastništva ustanov še vedno tista iz 60. let, čeprav je danes gospodarska realnost zelo drugačna.
Bajuk meni, da bi se morali vsi zavzemati za spremembe, ki bodo bolj ustrezale realnosti, vendar ni enostavno, ker imajo države neke ustaljene pozicije. Za Slovenijo naj to ne bi bil problem, ker je razmeroma majhna država in ji lahko spremembe le koristijo. Do neke končne rešitve naj bi morda prišlo jeseni.
Tokratni protesti usmerjeni bolj osebno
Skupine protestnikov, ki so doslej dvakrat na leto oblegale sedež Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu so letos razredčene. Tokrat imajo novo tarčo, saj ob spomladanskih zasedanjih obeh ustanov niso naperjeni proti njima, temveč proti prvemu možu Svetovne banke Paulu Wolfowitzu. Predsednik Svetovne banke, ki je pod udarom kritik, ker je svoji ljubici priskrbel povišanje, še naprej uživa podporo Bele hiše.
Wolfowitz je zelo privlačna tarča za nevladne organizacije in tudi evropske države, saj je zapisan v zgodovino kot eden od glavnih režiserjev vojne proti Iraku, kar je storil na položaju namestnika nekdanjega obrambnega ministra ZDA Donalda Rumsfelda. Predsednik ZDA George Bush ga je za nagrado za dobro delo imenoval na položaj predsednika Svetovne banke, ki je sicer mednarodna ustanova, vendar imajo ZDA kot največji delničar pravico postaviti kogar želijo.
Kljub pomoči revnim državam, Wolfowitzeva kredibilnost omajana
Bush je leta 2005 to pravico vzel zares in ob glasnem ter tihem nasprotovanju uslužbencev banke, nevladnih organizacij in Evrope imenoval Wolfowitza, ki se je od začetka osredotočil na pomoč revnim državam Afrike in boju proti korupciji. Njegova kredibilnost je sedaj omajana, saj je še pred prihodom v Svetovno banko vplival na kadrovsko službo, da je njegovi dolgoletni ljubimki Shahi Riza povišala letno neobdavčeno plačo za 36 odstotkov na 194.000 dolarjev na leto. Gospa se je sicer morala preseliti, ker etična pravila banke prepovedujejo tovrstna razmerja med podrejenimi in nadrejenimi.
Wolfowitz se je po izbruhu škandala opravičil za svoje početje, kar osebja banke ni zadovoljilo in zahteva njegov odstop. Napadajo ga tudi demokratski politiki v ZDA, protestniki kričijo za njim, naj odstopi, evropske države so zadržane, vendar pa ga podpirajo tudi afriške države, ki menijo, da je zadnji dve leti dobro opravljal svoje delo v njihovo korist. O njegovi usodi bo odločal upravni odbor banke, ki je ustanovil posebno preiskovalno komisijo, izjave nekaterih evropskih politikov pa niso razveseljujoče.
IMFC pozdravil trdno rast svetovnega gospodarstva
Mednarodni monetarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) je po sobotnem sestanku na spomladanskih zasedanjih sklada in Svetovne banke v Washingtonu pozdravil nadaljevanje svetovne gospodarske rasti in njeno vse večjo regionalno uravnoteženost. IMFC pričakuje, da se bo rast nadaljevala tudi letos in prihodnje leto.
Letošnja gospodarska rast bo okoli 5 odstotna
IMF je v sredo objavil letno poročilo o svetovnih gospodarskih gibanjih s podatkom, da je svetovna gospodarska rast lani znašala 5,4 odstotka in napovedjo, da se bo letos in leta 2008 malce upočasnila, a ostala pri 4,9 odstotka. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se v soboto posvetili tudi nadaljevanju reform IMF, ki po besedah ameriškega finančnega ministra Henryja Paulsona več ne ustreza gospodarskemu svetu, v katerem živimo.