Tiskane izdaje
Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) se je na četrtkovi seji seznanil z odločitvijo belgijske KBC, da prekinja vlogo strateškega investitorja v banki, v kateri ima 34-odstotni delež. Kot so po seji sporočili iz NLB, je član nadzornega sveta in predsednik uprave KBC Andre Bergen povedal, da namerava KBC posledično zmanjšati svojo investicijo v NLB. Že v marcu sta odstopni izjavi podala člana uprave Erik Luts in Pierre van Keirsbilck, so danes še sporočili iz NLB.
KBC bo še naprej sodelovala s skupino NLB v pozitivnem smislu in nadaljevala s poslovnim sodelovanjem znotraj skupine, je na seji napovedal Bergen. Predstavniki KBC bodo po njegovih besedah še naprej sodelovali v nadzornem svetu NLB in odboru za revizijo ter odboru za tveganja, kar pa ne velja za oba člana uprave, ki sta odstopila, Lutsa in van Keirsbilcka. Ta bosta v NLB sicer še delovala do poteka odpovednega roka.
Člani nadzornega sveta so soglasno podprli najem 75 milijonov evrov podrejenega dolga pri KBC, s katerim bo NLB okrepila kapitalsko ustreznost in zagotovila financiranje nadaljnjega razvoja.
Nadzorni svet NLB je danes tudi sprejel letno poročilo za poslovno leto 2005. NLB je lani kljub zaostrenim pogojem poslovanja, intenzivni konkurenci v bančnem sektorju in pripravam na prevzem evra dosegla dober finančni rezultat. Dobiček pred davki je znašal 15 milijard tolarjev, dobiček po davkih pa 11,6 milijarde tolarjev, kar je 69 odstotkov več kot v letu 2004.
Skupina NLB pa je v letu 2005 dosegla dobiček pred davki v višini 19,7 milijarde tolarjev in 11,9 milijarde tolarjev dobička po davkih, kar je 37 odstotkov več kot v predhodnem letu. V letu 2005 je bilančna vsota skupine NLB dosegla 2946,2 milijarde tolarjev, s čimer je zabeležila 24-odstotno rast.
Preteklo leto je bilo tudi v znamenju zelo intenzivne rasti skupine NLB, ki se je povečala za štiri banke in štiri podjetja, ter izvajanja pomembnih projektov v banki na čelu s projektom uvedbe evra.
4,6 milijarde tolarjev za izplačilo dividend
Nadzorni svet je sprejel predlog delitve 5,8 milijarde tolarjev bilančnega dobička NLB za leto 2005. Od tega naj bi za izplačilo dividend delničarjem namenili 4,6 milijarde tolarjev, kar znaša 605,76 tolarja bruto na delnico oz. 69 odstotkov več kot lani. Preostanek v višini 1,2 milijarde tolarjev se bo odvedel v druge rezerve iz dobička. Za člane nadzornega sveta se v skladu z dosedanjo politiko tudi za leto 2005 ne predlaga udeležbe pri dobičku. Skupščina NLB bo 28. junija.
Nadzorni svet se je seznanil tudi z informacijo o poslovanju v letošnjem prvem četrtletju, ki ga je ocenil za uspešno. NLB dosega rast na vseh pomembnejših področjih poslovanja. Rast dobička pred davki pri NLB kot pri skupini NLB je v večini odraz višjih čistih neobrestnih prihodkov. Uspešno poslovanje se odraža tudi na izboljšanju kazalnikov dobičkonosnosti in ekonomičnosti v primerjavi s preteklim letom.
»Odločitve KBC še ni. Izvedeli smo, da trenutno ocenjujejo svoj položaj in da nameravajo omejiti svojo prisotnost v NLB na vlogo finančnega vlagatelja. Kako hitro naj bi se to zgodilo, ni jasno. Pričakujem, da se bo dialog še nadaljeval,« se je finančni minister Andrej Bajuk po seji vlade odzval na presenetljivo potezo KBC v sredo. Dejal je, da jo naredila verjetno zato, ker vlada ni privolila, da ji v naslednjih treh letih omogoči pridobitev večinskega deleža v naši največji banki. Prav tako je menil, da KBC ne bo storila ničesar, kar bi ogrozilo NLB (saj je tudi zanje pomembna naložba) in da zadnji zaplet NLB tudi sicer ne bo škodoval.
»Ocena kreditnega tveganja ni nekaj, kar se spremeni čez noč, zato tu ne vidim problemov,« je Andrej Bajuk odgovoril na vprašanje, ali utegne šibkejša podpora KBC Novi Ljubljanski banki znižati oceno tveganja, kar bi predvsem poslabšalo njene možnosti za pridobivanje virov v tujini. Strinjal pa se je z ugotovitvijo, da NLB za svoje razvojne načrtne nujno potrebuje dokapitalizacijo, vendar ni hotel špekulirati o tem, kako bi jo izpeljali, če se umakne edini partner, ki jo je doslej resno ponujal. Ena od zamisli v zadnjih mesecih, ko sta se vlada in KBC pogajali o preureditvi (so)lastniških odnosov v NLB, je namreč bila, da KBC svoj delež poveča na 49 odstotkov z vpisom svežega kapitala.
Andre Bergen: Prišlo je do nesporazuma
Predsednik uprave belgijske bančno-zavarovalne skupine KBC Andre Bergen je danes za TV Slovenija zanikal navedbe finančnega ministra Bajuka, da bi vztrajali pri tem, da bi v treh letih prišli do večinskega deleža NLB. "Pod določenimi pogoji smo bili pripravljeni dolgo časa ostati 49-odstotni lastniki. To je bila napačna informacija. Prišlo je do nesporazuma," je pravi Bergen.
"Če natančno preberete naš predlog, lahko vidite, da to ni bil naš namen," je poudaril Bergen. Pojasnil je, da so v svojem predlogu dejali, da bi v primeru dokapitalizacije NLB, s katero bi KBC postala več kot 49-odstotna lastnica NLB, bila KBC pripravljena blokirati svoje glasovalne pravice za obdobje treh let.
Bergen je poudaril, da se trudijo z NLB dobro sodelovati. "NLB nas zanima kot mednarodna banka, slovenska vlada pa o njej razmišlja z vidika nacionalne politike," je ocenil. Pogleda sta različna, je dodal. "Z nami bi NLB imela veliko priložnosti za razvoj na Balkanu," je Bergen še povedal.
Več o odločitvi KBC o umiku iz NLB v petkovem tiskanem Delu
