Bančna sindikata sta strnila vrste

Ljubljana - Združenje bank Slovenije (ZBS) je kot zastopnik delodajalcev konec septembra odpovedalo kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic in poslalo predlog nove, ki pa je za bančne sindikate nesprejemljiv, saj krepko zmanjšuje pravice zaposlenih. Oba reprezentativna sindikata - Sindikat bančništva Slovenije in Sindikat Nove Ljubljanske banke, sta zato včeraj sklenila strniti vrste in skupaj nastopiti v pogajanjih z ZBS, ne izključujeta pa niti možnosti oblik sindikalnega pritiska.

Obstoječa kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic velja do konca leta oziroma najdlje šest mesecev po prenehanju veljavnosti, delodajalska in delojemalska stran pa lahko vsako leto do 30. septembra zahtevata odpoved ali spremembo pogodbe. Prva je to letos tudi storila in sindikatom poslala predlog nove kolektivne pogodbe, zaradi česar pa je v sindikatu zavrelo. »Ta predlog ne ponuja nič razen minimuma,« je povedal predsednik Sindikata bančništva Slovenije Drago Jurenec. Nov predlog, ki med drugim, po njegovih navedbah, prinaša tudi manj dopusta, regresa itn., predlaga prenovo plačnega sistema. Kot pojasnjuje Jurenec, delodajalska stran odpravlja dosedanji model z izhodiščnimi plačami in tarifnimi količniki ter predlaga le minimalne osnovne plače. Dodaja, da je v 5. tarifnem razredu tako predlagana kar 37 odstotkov nižja osnovna plača od sedanje primerljive, kar pomeni, da se deset let ne bi usklajevala.

»Odpoved dosedanje in ponudba nove kolektivne pogodbe je zmanjševanje pravic zaposlenih glede na obstoječo kolektivno pogodbo. S tem bi se znižale tudi plače zaposlenih,« pravi predsednik Sindikata NLB Milan Marentič. V NLB je po kolektivni pogodbi sicer zaposlenih 3950 ljudi.

Več v tiskani izdaji Dela.