Bančniki zadovoljni z jamstveno shemo

Ljubljana - Predstavniki uprav največjih slovenskih bank in Združenja bank Slovenije so na včerajšnjem sestanku s predsednikom vlade Borutom Pahorjem pohvalili jamstveno shemo kot dobro orodje za odpravo kreditnega krča. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je po sestanku povedal, da so imeli bančniki nekaj tehničnih pripomb za boljšo izpeljavo, in te bo vlada upoštevala. »Tudi z evropsko komisijo smo uskladili večino nerešenih vprašanj,« je dodal. »Zato ni razloga, da ne bi mogli sheme v kratkem uveljaviti. Izvajati bi jo verjetno lahko začeli že v enem tednu, krediti pa bi bili lahko operativni do konca prihodnjega meseca.«

Premier Borut Pahor skoraj dveurnega pogovora z bančniki (poleg šefov vseh največjih bank so se ga udeležili še minister za finance Franc Križanič, član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič) ni komentiral. Bolj zgovoren pa je bil predsednik uprave banke Unicredit Slovenija France Arhar. Potrdil je, da so bančniki enotno podprli jamstveno shemo ter pozvali vlado in parlament, naj čim prej končata postopke in shemo uresničita. Ključna težava pri nas je namreč dolgotrajnost postopkov. Vemo pa, da »kdor hitro da, dvakrat da«.

Arhar je povedal, da so se s predstavniki vlade pogovarjali o posameznih parametrih razpisa za jamstva, ki ga bo pripravila SID banka, in poskušali razrešiti nekatera konkretna vprašanja. »Splošne stvari so jasne vladi in parlamentarcem, vrag pa, kot vedno, tiči v podrobnostih. Ko dobiš konkretne pogodbe, se zastavi sto vprašanj. Ali je, na primer, sprememba kreditnih pogojev nov kredit ali je podaljšanje roka nov kredit? Da ne govorim o financiranju menedžerskih odkupov. To je trenutno velik problem, mlinski kamen, navezan le na nekaj znanih imen. Vendar je tu še množica malih in srednjih podjetij, v katerih so menedžerji imeli pozitivno vlogo, a se o njih sploh ne govori.«

Komu lahko banke odobrijo kredit?

Arhar je še opozoril na nevarnost, da se lahko blokira jamstvena shema, če se bomo preveč ustavljali pri vprašanjih, komu lahko banke odobrijo ali podaljšajo kredit (o čemer se ob odobravanju posojil niso spraševali), še zlasti če ni nedvoumno jasno, ali kreditojemalec sodi v prepovedano skupino ali je z njo povezana oseba. In še: če banka ustavi kreditiranje, kaj bo z lastništvom spornih deležev podjetij?

»Kaj je alternativa? Kdo naj vstopi namesto zdajšnjih lastnikov? Kdo je tako bogat, da bo na mizo položil gotovino in kupil družbo? Ali naj se opravi še ena nacionalizacija? Potem bi bilo treba znova začeti razpravo o celotni privatizaciji in o ponovnemu umikanju države iz gospodarstva. Ta trenutek je pač povsod, ne le v Sloveniji, država poklicana, da pomaga gospodarstvu, finančnemu sistemu. Brez tega je vse v krču, v zastoju, tako realni sektor kot finančni posredniki.«

Država je sicer predvidela izjemo pri podaljševanju kreditov upravam in z njimi povezanim osebam, vendar Arhar meni, da ni natančno opredeljeno, kaj je sploh znatna škoda, ki bi nastala zaradi prekinitve pogodbe. Manevrski prostor za presojo o tem je širok, odgovornost, kako razdeliti denar »razgretemu trgu, ki vidi pred seboj samo določena imena«, pa velika. »V tem pogledu smo postali čudaški.« Banke sicer lahko predlagajo spremembe in izboljšave, predpise pa določa vlada, ki odgovarja parlamentu. Zato sogovornik lahko le upa, da bo prevladal razum.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela