Bandelj in Črešnar Pergarjeva o delovanju v skupščini Sod

Ljubljana - Nekdanja sekretarja vlade Mirko Bandelj in Nevenka Črešnar Pergar sta danes odgovarjala na vprašanja parlamentarne preiskovalne komisije, ki preučuje domnevno sporne prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v 83 gospodarskih družbah. Komisijo je zanimalo njuno delo v okviru skupščine Slovenskega odškodninskega sklada in Sod v povezavi z denacionalizacijo.

Komisijo je med drugim zanimalo, ali se je v okviru vlade ali skupščine sklada oz. Sod razpravljalo o možnosti, da sklad oz. Sod ne bi mogel do leta 2016 izpolniti svojih obveznosti. Bandelj, ki je bil generalni sekretar vlade v mandatu od leta 2000 do 2004, je povedal, da so se "pojavile ocene, da morebiti denarja, ker so naraščale obveznosti, ne bo dovolj", da pa ne more reči, da je bilo to v okviru vlade oz. skupščine. Po njegovih besedah na skupščini oz. vladi ni bilo razprave o učinkovitosti vodenja. Tudi Črešnar Pergarjeva, generalna sekretarka vlade od 1998 do poletja 2000, se spomni, da so bila opozorila dana, da pa, kolikor ve, tega niso obravnavali.

Glede oblike vračanja premoženja sta povedala, da vlada ni bila pristojna odločati o postopkih denacionalizacije, ampak da je predlagala izjavo volje, ali se bo premoženje vrnilo v naravi ali v drugi obliki. Bandelj je dejal, da se je v zadnjih letih težilo k temu, da bi se vračalo v naravi. Na vprašanje, ali se spomni kakšnega primera, v katerem bi bil sklad obremenjen, če se ne bi vrnilo premoženja v naravi, je odgovoril, da predpostavlja, da je o obliki vračila odločalo več ljudi in da se je praviloma posvetovalo tudi s pristojnimi strokovnjaki na skladu.

Črešnar Pergarjeva je dejala, da je bil njenem obdobju velik poudarek na učinkovitem reševanju teh postopkov; ustanovili so tudi urad za denacionalizacijo. Postopke so reševali skladno z zakonom in ni bilo danih nobenih navodil, ali v naravi ali kako drugače, je povedala.

Komisijo je zanimalo tudi domnevno dvojno vračanje premoženja. Ponovila sta, da vlada ni odločala o postopkih denacionalizacije. Bandelj predpostavlja, da je bilo zakonito, "sicer bi se verjetno neka nezakonitost prav gotovo odkrila in sankcionirala ". Dejal je še, da njega ni nihče izsiljeval in da ne pozna nobenih tovrstnih pritiskov. "Je pa vlada večkrat dobila kakšne dopise, ki so opozarjali, da so določeni postopki prepočasni, da se ne odvijajo tako, kot bi se morali," je povedal. "Mislim, da so vsi organi delovali v skladu s predpisi," je dejala Črešnar Pergarjeva in dodala, da ji niso znani primeri, da bi se premoženje dvakrat vračalo.

O morebitnih pritiskih glede prodaje deleža Soda sta povedala, da jih ni bilo. Bandelj je dejal, da vlada ni neposredno sodelovala odločitvah v Kadu in Sodu, da pa po njegovem Kad in Sod sprejemata odločitve skupaj. "Zakaj, komu in kdaj so prodajali, ne vem, ker pri tem nisem sodeloval," je dejal. Črešnar Pergarjevi ni poznano, da bi takrat vlada sprejemala kakršnekoli odločitve, ki bi potrjevale povezano delovanje.