V politiki ni mogoče verjeti naključjem. Zato je časovno prekrivanje četrtkovih dogodkov nemogoče prepričljivo razložiti drugače, kot da je šlo za usklajeno akcijo »organov«: na dan, ko je največja slovenska banka pričakovala »papir« iz tujine, s katerim naj bi ji Infond Holding poplačal zloglasno 130-milijonsko posojilo, je ta ista NLB v medije spustila informacijo, da bo danes »v enem od časnikov« (z oranžnim ozadjem) objavila dražbo za Infondove zasežene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja; hkrati pa se je proti vsem družbam iz kroga Infond Holdinga in Pivovarne Laško začela obsežna kriminalistična akcija, kot se je spomnimo edinole z vrhunca Janševih »čistih lopat«.
Te postajajo slovenska folklora; težko jih na pamet naštejemo, toliko jih je bilo od napovedane Janševe »vojne proti tajkunom« novembra 2007 do danes. (Kot da se oblast vmes ni zamenjala.) In vse te akcije, od prve Čiste lopate do četrtkovih »Bandidosov«, imajo skupni imenovalec: hrupno medijsko predstavo policistov na eni ter nikakršen, res nikakršen sodni in pravni izplen na drugi strani.
Niti ena od teh akcij ni končala na sodišču, kaj šele z (uspešnim) epilogom za tožnike. In dokler se tovrstne akcije ne bodo končale drugače, bo imela javnost pravico izražati popoln dvom o »televizijski« predstavi kriminalistov. Okus ob tem pokvari še dejstvo, da je preteklo komaj deset dni, odkar je na laži ujeti največji politični bojevnik proti »tajkunom«, sicer tudi sam akter poslovanj s poštnimi nabiralniki, napovedal »sladko maščevanje«. Naključje?
Zgodba s poplačilom Infondovega posojila pa je še za odtenek bolj neprijetna. Denar, s katerim bodo pivovarji poplačali ta dolg Novi Ljubljanski banki, je na poti, to vedo vsi, ki imajo dostop do bančnih informacij; o pritisku na vrh NLB, naj kljub temu »zapleni« zastavljene delnice, smo že pisali. Torej, do dne, ko se bo danes razpisana dražba iztekla, bo kredit poplačan. Čemu potem dražba?
Skratka, vojna z Laščani bo imela eno samo posledico: napadeni prvi pivovar se bo najbrž reševal tako, da bo umaknil ves imperij iz slovenskega bančnega sistema (na tuje) in da bodo tja romali tudi deleži najboljših slovenskih podjetij, če se bo moral reševati še na ta način.
In v čigavem interesu je takšen razplet? Mar dogovor s Šrotom res ni bil mogoč? Kdo bo torej odgovarjal za »stroške vojne«?
Iz petkovega Dela.