Tiskane izdaje
Banke upnice so namreč prejšnji teden, potem ko je Hypo Alpe Adria bank umaknila predlog za stečaj Alposove hčerinske družbe v srbskem Aleksincu, podpisale sporazum, s katerim bo Alpos pridobil 15 milijonov evrov sredstev. Omenjena sredstva Alpos nujno potrebuje za vzpostavitev normalne proizvodnje v cevarni, ki je osrednji proizvodni program.
Omenjeni sporazum naj bi predvideval tudi odstop vseh treh članov Alposove uprave, in sicer dosedanjega predsednika Mirjana Bevca, ki je že dlje časa v bolniškem staležu, finančnika Rada Marota in komercialnega direktorja Staneta Flandra. Kdo naj bi prevzel vodenje Alposa po njihovem odhodu, še ni znano, po neuradnih informacijah naj bi bil to Osovnikar.
Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka, ki so med decembrsko dokapitalizacijo vplačale vsaka po 160.200 evrov, njihov skupni lastniški delež v Alposu pa je 80 odstotkov, želijo v nadzornem svetu Vasilija Prešerna, Andreja Šporina, Davorina Mrevljeta in Andrejo Bizjak Bosilj. Petinski lastnik Alposa pa je Slovenska industrija jekla (Sij).
Alpos je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze izrazil pričakovanje, da bo prisilni upravitelj Marinc do 23. marca letos umaknil prerekanje postopka prisilne uprave, s čimer bi omogočil upnikom, da glasujejo o predlogu prisilne poravnave. Upniki, ki so že dokapitalizirali družbo - to so banke in Sij -, pa so že glasovali za prisilno poravnavo, še poroča STA.
Alposova uprava je prepričana, da so vzpostavljeni potrebni pogoji za nadaljevanje prisilne poravnave do njenega uspešnega zaključka. "Sedaj se bodo lahko postopoma začela aktivirati tudi predvidena obratna sredstva za njeno poslovanje, kar bo omogočilo postopno normalizacijo poslovanja družbe in večine njenih hčerinskih družb. Kljub izjemno težkemu trenutnemu položaju družbe in vseh njenih povezanih podjetij so se uspela ohraniti zdrava jedra, ki bodo sedaj postopoma stabilizirala poslovanje in spet dobivala potrebno mesto v poslovnem okolju," navajajo v Alposu.
Znova so poudarili, da je večina zdravih jeder družbe sposobna za uspešno poslovanje tudi v naprej, saj se je v maksimalni možni meri ohranil trg, torej velik del kupcev in dobaviteljev, proizvodne zmogljibosti, znanje in potrebni kadri, dodaja STA.
