Bankirji: Izpostavljenost zaradi financiranja prevzemov je majhna

Ljubljana – Na včerajšnji seji odbora za finance in monetarno politiko sta predstavnika največjih slovenskih bank zagotovila, da kreditiranje menedžerskih prevzemov ne ogroža stabilnosti NLB in NKBM. Član uprave NLB David Benedek je dejal, da izpostavljenost največje slovenske banke zaradi financiranja menedžerskih prevzemov znaša 180 milijonov evrov, kar je približno odstotek bilančne vsote NLB. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič pa je povedal, da so v desetih letih za menedžerske odkupe namenili približno 57 milijonov evrov kreditov, od česar je poplačanih 50 milijonov evrov, celoten kreditni portfelj mariborske banke pa je 3,5 milijarde evrov. SLS je zahtevala sklic seje za obravnavo odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim menedžerskim prevzemom. Poslanci se že več let ukvarjajo s spornimi menedžerskimi odkupi in vlogo bank pri tem. Poslanska skupina Zares je tako tik pred iztekom prejšnjega mandata septembra 2008 zahtevala sklic komisije za nadzor javnih financ, saj jo je zanimalo, kakšno vlogo so imele državne banke pri kreditiranju prevzemov. Z iskanjem politične odgovornosti pri spornih menedžerskih odkupih pa se ukvarja tudi parlamentarna preiskovalna komisija. Ali kot je na včerajšnji seji dejal Andrej Vizjak (SDS): »To temo smo v tem parlamentu že velikokrat začeli, a še nikoli končali.« Končali je niso niti včeraj. Dogovorili so se namreč, da bodo o njej še razpravljali in poskusili najti odgovorne za sporno kreditiranje menedžerskih prevzemov oziroma, kot se je izrazil Radovan Žerjav (SLS), eno največjih težav Slovenije.

Bankirji, povabljeni na sejo, se s poslanci niso strinjali, kako velik negativni vpliv ima kreditiranje menedžerskih odkupov na banke in gospodarstvo. »Portfelj menedžerskih kreditov se redno servisira. V zadnjih dveh letih se je zmanjšal za več kot polovico in tudi v prihodnje iz tega portfelja ne pričakujemo večjih izgub,« je dejal David Benedek. Po njegovih besedah je NLB največji del rezervacij in oslabitev oblikovala zaradi krize v gradbeništvu, ne pa zaradi kreditiranja menedžerskih prevzemov. Pri tem je dodal, da zunanja revizija in interna revizija v NLB nista odkrili nepravilnosti pri odobravanju posojil za te prevzeme.
Niti v NKBM zunanja revizija ni ugotovila nepravilnosti pri kreditiranju prevzema Istrabenza in Pivovarne Laško. NKBM zaradi teh kreditov ni imela škode, je ocenil Kovačič. Pri tem je dodal: »Ocena izpostavljenosti bank v državni lasti do teh financiranj je pretirana. Te problematike ne moremo naprtiti samo bankam v državni lasti, saj so tudi druge morale oblikovane velike oslabitve.« Guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec se z njim ni strinjal: »Zelo agresivne so bile predvsem banke z državnim lastništvom. Če so bile uprave preostalih bank dovolj previdne, bi pričakoval, da bodo tudi banke z državnim lastništvom previdnejše, vendar niso bile.«

Vrednost zavarovanj 
manjša za 70 odstotkov

Guverner je pri tem je opozoril, da vloga centralne banke ni kreditna politika, temveč je to naloga uprav in nadzornih svetov bank. BS zgolj preverja ustreznost zavarovanja kreditov. »V času sklenitve posla so načeloma vsi krediti ustrezno zavarovani. A veliko jih je bilo zavarovanih z vrednostnimi papirji, borzni indeks pa je od konca leta 2007 do konca leta 2010 padel za 70 odstotkov. To poenostavljeno pomeni, da so zavarovanja vredna 70 odstotkov manj kot pri sklenitvi kredita. Enako je tudi z realnim premoženjem, zlasti z nepremičninami,« je pojasnil Kranjec. Vendar, je dodal, obseg kreditov je tako velik, da banke ne morejo takoj opraviti oslabitev. »Banke zato izkazujejo izgube. Letos je ta še posebno velika, ker so banke zelo agresivno oblikovale slabitve za očiščenje portfelja. Mislim, da bo letos dosežen obrat in bodo s previdnejšo politiko uspele portfelj očistiti, da bodo imele pozitiven rezultat,« je dodal.

Kranjec je ocenil, da so regulativo in nadzor ustrezno izvajali. Naštel je, da so banke, ministrstvo za finance in državni zbor opozarjali na veliko izpostavljenost bank, na prehitro kreditno rast, na nevarnost padca cen vrednostnih papirjev, s katerimi so imele banke zavarovana posojila. Od bank so tudi zahtevali popravke vrednosti zavarovanj in slabitve za kredite, ki so bili odobreni za menedžerske prevzeme. »Pri bankah smo imeli konec februarja odprtih 260 ukrepov, in sicer 114 priporočil, 42 zahtev, 95 opozoril in devet odredb. To število ukrepov se nikoli ne zmanjša pod 200, lahko pa zraste do 400,« je pojasnil Kranjec.

***

Pri kreditiranju prevzemov je sodelovalo 19 od 22 bank v Sloveniji. Posojila finančnim in nefinančnim podjetjem, o katerih se je domnevalo, da so sodelovala pri prevzemnih aktivnostih, so konec leta 2006 znašala skupaj 645 milijonov evrov, konec leta 2007 že 1,4 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,6 milijarde evrov. Banke so izdale tudi več milijard evrov bančnih garancij za prevzeme. Samo leta 2007 za več kot 1,2 milijarde evrov, med drugim Merfinu za prevzem Merkurja, Istrabenzu za prevzem Droge Kolinske, Centru Naložbam za Infond Holding. Leto pozneje so izdale za dobrih 700 milijonov evrov garancij, med drugim prevzemnikom Pivovarne Laško.