Bavčar odstopil, Istrabenz pred stečajem

Koper - Istrabenz je insolventen, vrednost njegovega kapitala je padla na pičlih osem milijonov evrov, finančni holding je imel lani zaradi oslabitve kapitala 222 milijonov evrov izgube. Zaradi kapitalske neustreznosti oziroma insolventnosti je dolžan ravnati v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in mora v dveh mesecih predložiti sodišču načrt finančnega prestrukturiranja.

Igor Bavčar je po dolgi, maratonski seji nadzornega sveta v noči s ponedeljka na torek odstopil s položaja predsednika uprave Istrabenza, d. d., vendar bo to funkcijo opravljal še do 15. maja. Nadzorni svet je imenoval kadrovsko komisijo, ki zbira predloge za novo tričlansko upravo.

Igorju Bavčarju bi mandat potekel 31. maja 2013, toda kakor je sam povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, ne bo deležen visoke odpravnine, ki bi mu sicer pripadala zaradi predčasnega prenehanja mandata. Dejal je, da je to podrobnost sam predlagal in formuliral v sklep o svojem odstopu, vendar višine morebitne odpravnine ni hotel razkriti.

Na vprašanje Dela, zakaj je stečaj najslabša izbira, je odvrnil takole: »V stečaju nihče ne nadzoruje procesa: niti družba dolžnica niti banke upnice. Odločitev je na stečajnem upravitelju in nekem popolnoma nekontroliranem procesu, ki je med sedanjo krizo in padcem trgov naklonjen razvrednotenju vrednosti, zato je v interesu vseh, da se odločijo za nekakšen organiziran proces.«

Tomaž Toplak, ki so ga na seji NS imenovali za predsednika nadzornega sveta, je dodal: »Dogovor z bankami pomeni zaščito dolgoročnih terjatev, kar lahko vpliva na bilanco letošnjega poslovanja bank. Stečaj kot alternativa lahko tudi bistveno poslabša položaj vseh zaposlenih v holdingu in skupini, verjetne ocene o narodnogospodarskih stroških za takšno avanturo pa sploh ne bi bilo mogoče izdelati. Imamo dve skrajnosti: ena je izrazito pozitivna, druga prinaša izrazito negativne učinke. Vsi akterji so izjavili, da je stečaj najslabša možnost. To nas usmerja k nadaljnjim pogajanjem in dogovarjanju.«

Bavčar je včeraj poudaril prepričanje, da je premoženja dovolj, »da bi lahko povezali interese«, in da je odstopil, ker je hotel olajšati dogovarjanje z bankami. Toplak pa je zanikal, da so člani nadzornega sveta pred zadnjo sejo dobili sporazum večine bank o skupnem nastopu in zahtevi po takojšnji razrešitvi Bavčarja.

»Če imajo banke dokaz, da so to pismo poslale v Istrabenz v primerni formalni obliki, naj ga predložijo. Zame je ključno, da se med nadzornim svetom in bankami spet vzpostavlja zaupanje, saj je Draško Veselinovič sprejel rešitve, kot smo jih zastavili v nadzornem svetu. Zdaj upamo, da se bo formaliziral konzorcij bank,« je dejal Toplak.

Včeraj so obravnavali tudi nerevidirane in nekonsolidirane izkaze poslovanja. Aldo Gabrijel je pojasnil, da so morali upoštevati borzne cene kapitala, ker ni bil dosežen dogovor z bankami. To pa je bistveno poslabšalo končni izid, predvsem na račun delnic Petrola. Slabitev kapitala je znašala 214 milijonov evrov, od tega kar 197 milijonov evrov samo na račun Petrola.

Skupina Istrabenz je imela lani 677 milijonov evrov prihodkov, ustvarila je 42,4 milijona evrov dobička in 85 milijonov evrov dobička z amortizacijo. Na račun slabitve kapitala je imela skupina 226 milijonov evrov izgub, holding pa je na koncu ustvaril za 222 milijonov evrov negativnega izida. Če je družba še konec leta 2007 imela 346 milijonov evrov kapitala, ga je bilo lani le še za osem milijonov evrov.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela