Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik vlade Janez Janša, minister za finance Andrej Bajuk in član uprave skupine KBC Andre Bergen so se pogovarjali o morebitni prihodnji lastniški strukturi NLB. Bergen je predstavil predloge o bodoči vlogi KBC v NLB, vlada pa se bo do njih opredelila do konca leta v sklopu oblikovanja odločitev o drugi fazi privatizacije, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Kaj konkretno je predlagala KBC – dogovor o povečanju njenega deleža v NLB nad 51 odstotkov, kar je bil doslej njen interes, ali pogoje za morebitni lastniški izstop – ni bilo mogoče uradno izvedeti. Neuradni viri menijo, da je verjetnejši prvi scenarij, po katerem naj bi KBC okrepila svoj vpliv v NLB na 51 odstotkov, 25 odstotkov bi obdržala vlada, četrtinski delež pa bi uvrstili na borzo. Hkrati bi opustili načrte o »stebrni« povezavi med NLB in Zavarovalnico Triglav, ki bi ohranila strateško partnerstvo z Abanko. Tej rešitvi je menda bolj naklonjen premier Janša, finančni minister Bajuk pa menda še naprej daje prednost povezavi NLB in Triglava, pri čemer KBC ne bi imela vodilne vloge. Po ocenah poznavalcev je zaradi teh razlik v pogledih propadlo za četrtek načrtovano oblikovanje privatizacijskih komisij za NLB in Triglav. »Pri tej zadevi mi predvsem ni všeč, da vlada nima prave predstave, kaj bi rada naredila z bankami in zavarovalnicami. Še pred kratkim se je zdelo, da je v Abanki v sedlu ena zgodba, potem pa so si na lepem premislili in je smer spet drugačna. Podobno zmedeno ravnajo z NLB. Za KBC me seveda ne skrbi, oni dobro vedo, kaj bi radi, in se bodo znašli tudi, če se jim bo pokazalo bolj smiselno, da se lastniško umaknejo,« je sestanek Janša–Bergen za Delo komentiral poznavalec finančnega trga, ki ni želel biti imenovan.
Vlada se mora o strategiji do NLB izreči do konca leta predvsem zato, ker se takrat izteče moratorij na povečevanje lastniškega deleža KBC, dogovorjen leta 2002. Poleg tega je Banka Slovenije KBC dovolila, da poveča delež v NLB šele tedaj, ko bo NLB zmanjšala svoj delež v Banki Celje pod deset odstotkov. Po oceni poznavalcev je Bergen v sredo na pogovoru z guvernerjem BS Mitjo Gasparijem osebno »potipal«, ali to še drži. V BS so ta teden potrdili, da se njihovo stališče ni spremenilo. Po drugi strani pa postaja jasno, da morebitni krepitvi KBC najbolj nasprotuje uprava NLB, saj vztraja pri nameri, da bi svoje lastništvo v Banki Celje še povečala.
Skupina NLB v devetih mesecih uspešno
Nadzorni svet NLB je obravnaval poslovanje banke in skupine v prvih devetih mesecih letos in jih ocenil kot dobre. Skupina NLB je v tem obdobju dosegla 15-odstotno rast bilančne vsote, ki je konec septembra znašala 2726,5 milijarde tolarjev, dobiček pred davki pa je znašal 16,3 milijarde tolarjev, so sporočili iz NLB. Dobiček pred davki same NLB je v prvih devetih mesecih znašal 11,9 milijarde tolarjev. Obseg kreditov nebančnemu sektorju se je v prvih devetih mesecih letos glede na enako obdobje lani povečal za 19,9 odstotka.
Preberite v petkovi tiskani izdaji Dela
