Tiskane izdaje
Po mnenju raziskovalnega analitika v KD Primoža Cenclja bo kapitalskim trgom letošnje leto vendarle prineslo olajšanje, saj lahko pričakujemo selitev denarja nazaj v delniške naložbe. Tudi vodji analitike oziroma prodaje v Potezi Aleš Zupančič in Borut Volk menita, da bo lahko vlagateljem s prostimi sredstvi ponudilo dolgoročno zanimive pogoje za vstop na trg.
Na vprašanje, kdaj bi se lahko gibanja na kapitalskih trgih v povprečju obrnila navzgor, sta Zupančič in Volk odgovorila, da je časovno napovedovanje trajnejšega borznega zasuka zelo nehvaležna naloga. Poudarila pa sta, da bo potrebna stabilizacija razmer v gospodarstvu, predvsem normalizacija kreditnih oziroma bančnih trgov: »Brez dolžniških virov se bo večina podjetij zelo težko podala v nove investicije.«
Obrat navzgor, ko bodo banke posojale denar
Tudi Ani Klemenčič je dejala, da lahko obrat navzgor pričakujemo, ko se bo izboljšala likvidnost, ko bodo banke posojale denar in ne le zahtevale vračila od posojilojemalcev, ko bodo nehale prodajati zastavljene vrednostne papirje za poplačilo nevrnjenih posojil in ko bodo tudi v tujini razmere bolj optimistične. Poudarila je nujnost, da se vrne zaupanje na kapitalske trge in v nadzorne institucije ter ponovna vera ljudi v to, da bo poskrbljeno za zaščito interesov malih delničarjev. Da je odmrznitev denarnega trga - povrnitev zaupanja - zelo pomemben dejavnik za spremembo trenda delniškega trga, je prepričan tudi Cencelj. Ob bok temu je postavil prestrukturiranje poslovanja podjetij in dodal: »Pozitivno spremembo bi lahko videli na najbolj dinamičnih trgih že poleti 2009.«
O Ljubljanski borzi je Cencelj dejal, da je dogajanje na njej odvisno predvsem od razmer na svetovnih kapitalskih trgih, s čimer se strinjata Zupančič in Volk. Poudarila sta, da se je globalna finančna kriza razširila tudi v realni sektor. Na Ljubljansko borzo bi lahko po njunem poleg umiritve finančne krize prinesel več optimizma prevzem katerega izmed podjetij na borzi, a na to se vendarle »ne smemo preveč zanašati«. Podobno tudi Klemenčičeva sodi, da bi bila za okrevanje našega trga večinoma dovolj že en večji prevzem in normalizacija gospodarskih tokov, čeprav na nižji ravni.
Vprašanja likvidnosti, gibanja tečajev in števila vrednostnih papirjev na naši borzi - novih kotacij v prvem polletju Cencelj ne pričakuje - pa so po mnenju Klemenčičeve odvisna tudi od Dunajčanov: »Obljubljali so več in boljše. Bomo videli. Menim, da v naslednjem letu kaj pretresljivega ne bomo doživeli.«
Nadzor nad sivo ekonomijo
Zelo pomemben je tudi nadzor nad sivo ekonomijo, je še opozorila Klemenčičeva: »Če bi država odigrala svojo vlogo in preprečila sivo ekonomijo, bi si vse navedeno lahko privoščili.« Pri državi jo moti tudi, da še ni pokazala dovolj solidarnosti. Zamrznitev plač državnim uradnikom, »ki jih je za tako skromno ekonomijo bistveno preveč«, v razmerah, ko jih podjetja znižujejo za po več kot desetino in odpuščajo delavce, je ni prepričala: »Vse kaže bolj na to, da bi sicer kaj dali, a po drugi strani bi radi takoj toliko in še več nazaj. Bojim se, da tako ne bo šlo.«
Takšno »opozarjanje« na posledice krize sicer že nekaj časa prihaja tudi iz realnega sektorja, kar je znova potrdila Klemenčičeva: »Nekatera podjetja decembra niso imela nobenih naročil, ne da bi jih bilo le manj. Tega, kot pravijo, ne pomnijo.« Če se bo to nadaljevalo prvo oziroma celo drugo četrtletje 2009, je po njenem mnenju vprašanje, ali lahko podjetja to preživijo.
Iz sobotne izdaje Dela
