Bitka Oplovih delavcev

Zaradi negotove prihodnosti nemškega proizvajalca avtomobilov Opel je v pred njegovimi obrati po Evropi protestirala množica zaposlenih. Nemška politika ob tem še vedno išče ustrezni odgovor na težave Opla, ki so posledica krize General Motorsa.

Objavljeno
26. februar 2009 21.16
Peter Žerjavič
Peter Žerjavič
Berlin - Zaradi negotove prihodnosti nemškega proizvajalca avtomobilov Opel je v četrtek pred njegovimi obrati po Evropi protestirala množica zaposlenih. Samo pred sedežem Opla v nemškem Rüsselsheimu je protestiralo več kot deset tisoč ljudi. Njihov cilj je, da se med sanacijo ameriškega velikana General Motorsa (GM), ki je od leta 1929 lastnik Opla, ne sme zapreti niti en obrat v Nemčiji.

»Opel ne sme umreti, Opel ne bo umrl,« je pred zbranimi zatrdil prvi človek sindikata IG Metall Berthold Huber. »Lumparija« da bi bila, če bi bili zaposleni kaznovani za strateške napake in slabo vodenje podjetja. Zaposleni so zahtevali izločitev Opla iz sistema GM in njegovo samostojno pot. Protesta se je udeležil kanclerski kandidat socialdemokratov, zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Zatrdil je, da bi morali poiskati evropsko rešitev in da bi za mizo moralo sedeti več evropskih držav, v katerih ima General Motors tovarne.

Nemška politika še vedno išče pravi odgovor na težave Opla, ki so posledica krize GM. Opel bi po neuradnih podatkih potreboval več kot tri milijarde evrov jamstev. Izključen ni niti vstop tistih nemških dežel, v katerih ima obrate, v njegovo lastniško strukturo. Po besedah ministra za promet Wolfganga Tiefenseeja bi bil lahko zgled Volkswagen, v katerem ima dežela Spodnja Saška dvajsetodstotni delež. GM je napovedal, da bo med sanacijo odpustil 47.000 zaposlenih, več kot polovico (26.000) zunaj Združenih držav Amerike.

Iz petkovega tiskanega Dela