Bitka za dvig najnižjih plač

Ljubljana - »Direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič se je odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem delavcev, kar je njegov odgovor na naše zahteve za dvig minimalne plače s sedanjih 597,43 evra bruto (431,30 neto) na 853,70 evra bruto (600 neto), saj sedanja minimalna plača ne omogoča dostojnega življenja delavcev in njihovih družin, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov,« so včeraj generalnemu direktorju GZS in njegovemu javnemu nasprotovanju zahtevi za dvig minimalnih plač odgovorili na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Razburjenje sindikalistov je povzročila Miličeva izjava v petek, da bi bilo treba zaradi takšnega povišanja minimalne plače ukiniti 74.000 delovnih mest. »To so pavšalne in neutemeljene ocene,« odgovarjajo sindikati. »V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje,« je izračune, ki so jih naredili na GZS zavrnil izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič. Zanikal je tudi navedbe Sama Hribarja Miliča, da najvišje dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. »Po podatkih davčne uprave je leta 2007 5900 zaposlenih prejemalo plačo, ki je bila od petsto- do tisočkrat višja od povprečne slovenske plače, več kot 930 ljudi pa je imelo plačo, ki je bila tisočkrat višja od povprečne slovenske plače (834,5 evra).«

Na seji predsedstva ZSSS so včeraj poleg dviga minimalne plače zahtevali tudi obvezno udeležbo delavcev pri delitvi dobička, odpravo obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov in uvedbo dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo.

»Ne delavci, krivi so menedžerji«

Dodatno jezo sindikalistov si je Samo Hribar Milič nakopal z izjavo, da slovenski delavci ustvarijo prenizko dodano vrednost na zaposlenega oziroma da četrtina zaposlenih dela v podjetjih, ki ustvarijo manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je po njegovem mnenju posledica rigidne zakonodaje na tem področju. »Za takšno stanje v slovenskem gospodarstvu so krivi predvsem menedžerji, in ne delavci, ki zaslužijo minimalno plačo,« odgovarjajo na to trditev sindikati, ki slovenskim menedžerjem očitajo, da njihova poslovna vizija »ne seže dlje od rezanja stroškov in zmanjševanja delavskih pravic«.

Gospodarski zbornici med drugim predlagajo, da izračuna, koliko k takšnemu stanju slovenskega gospodarstva pripomore »inovativno izčrpavanje podjetij«, ki ga izvajajo menedžerji slovenskih gospodarskih družb, ki so med drugim tudi članice GZS, slovensko vlado pa pozivajo, naj ugotovi, katera podjetja, ki so prejemala subvencije za krajši delovni čas, so ustvarila dobičke in komu so ti dobički namenjeni. Sindikati opozarjajo tudi na 18,6 milijona nadur, ki so jih zaposleni lani opravili v slabi petini oziroma v 7481 podjetjih v Sloveniji, in s tem opravili delo, ki bi ga sicer opravilo 9000 zaposlenih v svojem štirideseturnem delovniku, in na 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov delodajalcev za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zaposlenih.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela