Tiskane izdaje
Gorenje je največja industrijska družba pri nas in se uvršča med največje izvoznike v državi. Kot tako je naravni kandidat za večji posel. V NLB smo mnenja, da je napočil čas, da se začnemo pogovarjati o racionalizaciji tudi te strani bilance, s čimer zmanjšujemo tudi kompleksnost za gospodarske družbe, ki se morajo ukvarjati z manj deležniki in z manj transakcijami. Tako bistveno zmanjšujemo tveganje refinanciranja in hkrati zmanjšujemo kompleksnost za primere, ko bi morebiti nastale težave kdaj v prihodnosti, saj smo vsi ali vsaj večina upnikov udeleženi v istovrstnih strukturah poslov. Prav to zdaj opažamo kot največji izziv pri prestrukturiranjih.
Zanimivo je, da je šlo v skupni posel šest bank in dve od njih sta že bili dokapitalizirani (NLB, NKBM), tretja pa še bo (Abanka). Kako je ta bančna družba našla interes, da gre v posel skupaj?
V NLB imamo velik interes, da zberemo čim večje število deležnikov za en posel, na drugi strani pa želimo srednjeročno vendarle konsolidirati število udeležencev. Tako vzpostavljamo naravna jedra tistih, ki so dolgoročni strateški partnerji poslovnim skupinam. Glede na to, da je kljub vsemu bistveno manj potenciala in kruha za bankirje kot pa ga je bilo pred petimi leti - praktično imamo vsi od 45 do 50 odstotkov manj prihodkov - pa si tako tudi dolgoročno zagotavljamo dohodek. K poslu smo povabili večino slovenskih bank, na koncu pa so ostale tiste, ki so pokazale resen interes. Za nas je to napoved za prihodnje posle, saj vidimo, na koga lahko računamo pri tovrstnih transakcijah.
Ali je timing podpisa pogodbe, štiri dni pred volitvami, zgolj naključje, gre v njem iskati kako sporočilo?
Ne, gre zgolj za naključje, saj je bil posel pripravljen v teh dneh, napovedali pa smo ga že na prejšnji novinarski konferenci, ko sem dejal, da pripravljamo dva večja posla. Delamo še na treh projektih, v vrednosti, ki je blizu poslu z Gorenjem.
Torej ni bilo zadaj kakšnega političnega pritiska?
Če kaj, je NLB vsaj v mandatu te uprave dokazala, da je politični pritisk nekaj, čemur se znamo izogniti.
Lahko kaj več poveste o prej omenjenih novih večjih projektih posojil podjetjem in skupinam, ki so še v pripravi?
Številke so v znesku od 30 do 50 milijonov evrov, eden je celo večji, gre pa za večje slovenske skupine, večinoma industrijske. Tu gre za nekaj primerov, ko smo v NLB proaktivno in v sodelovanju z odgovornimi vodstvi sprožili proces, da refinanciramo obstoječe obveznosti z dolgoročnim posojilom, ki ga prilagodimo denarnemu toku družbe. Podjetja imajo zdaj veliko kratkoročnih posojil, ki so tudi na različnih ravneh (holding, jedrna družba itd.) Z nekaterimi se zdaj pogovarjamo o tem, da bi združili posle, da bi jasno opredelili kaj je jedro poslovne skupine, kaj je vzdržen denarni tok, z novim refinanciranjem, ki ga naredimo preko sindiciranega posla več bank, pa stabiliziramo strukturo [financiranja] in povežemo denarni tok z odplačili finančnih obveznosti. To je namreč ključno za finančno stabilnost in predvidljivost poslovanja.
So vaša posojila zdaj kaj cenejša kot so bila?
Do februarja lani smo slovenske banke povprečno plačevale za relativno kratkoročne depozite na denimo 13 mesecev še nad štiriodstotne obresti. Hkrati pa smo dajali stanovanjska posojila po euriborju plus recimo tudi dva odstotka na do 30 let. Kar pomeni, da smo s temi posli de facto delali izgubo. Logičen korak je bil - kljub takrat velikemu likvidnostnemu tveganju in tudi različnim pogledom v banki - bolj odločno nižanje obrestne mere na depozite. To je nujni pogoj, da sploh lahko začnemo razmišljati o zniževanju cen na posojilni strani. Zdaj se je z bistvenim znižanjem cen za depozite ustvarilo okolje, ko lahko razmišljamo o znižanju obrestnih mer tudi za posojila. Sklep o obrestnih merah smo letos že večkrat prilagodili navzdol, po drugi strani pa najboljše gospodarske družbe v zadnjih tednih dosegajo bistveno ugodnejše cene in pogoje kot še pred letom dni.
Zakaj je potem cena, obrestna mera za sindicirano posojilo Gorenju, ostala poslovna skrivnost, ki je predsednik uprave Franjo Bobinac ni želel javno razkriti?
Gorenje je javna delniška družba, ki ima različne deležnike, tudi mednarodno lastništvo in o teh stvareh ne govori. To je legitimna pravica družbe, ki jo spoštujemo tudi bankirji.
Kako bi primerjali obseg posojil, ki jih je NLB podelila v prvem poletju lani in letos?
Dejstvo je, da se slovensko gospodarstvo mora razdolžiti in kumulativni obseg posojil gospodarstvu se bo zniževal še kar nekaj časa. Na drugi strani smo banko razdelili na nejedrni in jedrni del, pri čemer je bil prvi tj. nejedrni delno že prenesen na DUTB in je v celoti namenjen dezinvestiranju. Zato se bo bilančna vsota NLB še ciljno zniževala, v tistem delu, ki je šel čez mero zadolženosti, ko zadev ni smiselno sanirati in v delu, kjer se umikamo iz mednarodnih izpostavljenosti oziroma določenih panog. V jedrnem delu NLB pa ne padamo več, banka že spet raste, postopoma, a raste. V jedru imamo zmerno rast kreditnega portfelja, ki je višja od gospodarske rasti in kumulativno pridobivamo tržni delež. To pomeni, da se NLB ne razdolžuje agresivneje od drugih bank in da nam rastejo portfelji v jedru banke, kar je tudi ključno za njeno uspešno prihodnost.
Kaj se pa dogaja pri posojilih prebivalstvu?
Tržni delež je stabilen oziroma celo rahlo raste.
Pri obeh, potrošniških in stanovanjskih posojilih?
Pri potrošniških nam v zadnjih mesecih lepo raste, pri stanovanjskih pa je relativno stabilen. Opažamo pa, da je skupna raven posojil zelo nizka. Prebivalstvo je izjemno konzervativno in se ne zadolžuje. Povpraševanje je skromno.
Seveda, tudi Banka Slovenije opozarja na šibko rast stanovanjskih in nazadovanje potrošniških posojil.
Tako je, nam potrošniška posojila padajo manj kot trgu in pridobivamo tržni delež. Res pa se tudi prebivalstvo razdolžuje, ker je konzervativno, saj je še vedno precej negotovosti, ki ima psihološki učinek. Na drugi strani pa so pričakovanja, da bodo cene nepremičnin še padale. Zato ljudje ne najemajo posojil, tudi na nepremičninskem trgu ni transakcij.
Banke so v prvih štirih mesecih ustvarile za 88 milijonov evrov dobička pred davki, kažejo podatki BS. Kako je v tem času poslovala NLB?
Rezultatov za polletje ne morem komentirati, dokler jih javno ne objavimo v skladu s finančnim koledarjem. Trendi so pozitivni in zagotovo bomo dosegli cilj, h kateremu smo se zavezali.
To pa je, da bi imeli konec leta pozitivno ničlo s skromnim dobičkom?
Tako je, tako je bilo napovedano. Za zdaj je v zraku še vedno toliko neznank, tudi iz naslova AQR (pregledov kakovosti aktive, op. p.), da je to težko oceniti. Cilji iz rednega poslovanja bodo zagotovo doseženi.
Ko že omenjate te preglede AQR, kdaj se bodo končali?
Procesi so že zelo daleč. Kar zadeva nas, smo te aktivnosti večinoma že izvedli, zdaj pa dela analize še svetovalec in v skladu z načrtom, ki ga je opredelila ECB in velja za ves evropski prostor, bodo ti izsledki tudi objavljeni.
Kaj v NLB zdaj počnete s kupnino, ki ste jo dobili za Mercator?
Kupnina je bila na našem računu konec junija in tudi predčasno poplačilo posojil, kot je bilo predvideno iz tiste 200-milijonske dokapitalizacije. Zadeva je več ali manj zaključena. Poslovni učinki so za banko izrazito ugodni, denar pa bo porabljen za splošne bančne potrebe, za financiranje in splošne naložbene projekte banke.
Kako bo NLB v prihodnje poslovala z Mercatorjem?
NLB ostaja ena od ključnih hišnih bank Mercatorja in njegove skupine. Naš ključni fokus je na stabilnosti Mercatorja in dolgoročni vzdržnosti njegovega poslovanja. Želimo biti in verjamemo, da smo lahko ena od ključnih bank skupine. NLB bo še naprej iskala in vztrajala pri priložnostih, kjer se pogovarjamo o dolgoročno vzdržnem denarnem toku in kjer imamo zagotovila, da so družbe profesionalno upravljane. To ne velja le za to družbo, pač pa za slovensko gospodarstvo kot celoto - kjer so lastniki odgovorni in zagotovijo profesionalno upravljanje, da vodstvom lahko zaupamo.in kjer vodstva peljejo ustrezne aktivnosti za zagotavljanje mednarodne konkurenčnosti. To je predpogoj, da lahko dosegamo dolgoročno vzdržnost denarnega toka - in tu bo NLB vedno in z veseljem zraven.
Kaj pričakujete od nove vlade, ki je predstavnica vaše edine lastnice - države?
Nisem zagovornik privatizacije za vsako ceno, zaradi mene je tudi država lahko lastnik premoženja - če je odgovoren lastnik. To pa pomeni, da zagotovi neodvisno - od politike in drugih lobijev -, strokovno in profesionalno korporativno upravljanje, se ne vmešava v dnevne posle stroke in zagotovi, da so družbe ustrezno vodene in nadzirane. Slednje je mogoče doseči izključno s kadrovanjem v nadzorne svete in uprave preizkušenih ljudi z relevantnimi izkušnjami (aktualna uprava NLB jih ima za več kot 80 let in je bila preverjena ter potrjena za primerno s strani ene najbolj priznanih kadrovskih agencij na svetu) in nikakor ne po seznamih političnih strank, lobijev ali lož. Da bi to postalo na dolgi rok realno in predvsem vzdržno bo nujno potrebno odpraviti nesmiselne in škodljive določbe omejevanja prejemkov vodstev v družbah v pretežni državni lasti. Za najboljše rezultate je potrebno privabiti najboljše in neodvisne ljudi, ki pa jih je potrebno nagrajevati po vsaj približno tržnih pogojih. V kolikor se to ne bo zgodilo, bo po mojem trdnem prepričanju - v izogib vrnitvi k dokazano neuspešnemu modelu negativne kadrovske selekcije - privatizacija kljub vsemu edina legitimna rešitev. Če bo vlada eno (neodvisno profesionalno upravljanje) ali drugo (privatizacija) zagotovila preko SDH, ki bo deloval skladno z Zakonom o njegovi ustanovitvi in smernicami OECD o korporativnem upravljanju, bodo moja pričakovanja v celoti izpolnjena.
