Bo država odkupovala menedžerska posojila?

Ljubljana - Na ministrstvu za finance še proučujejo, ali bo treba ustanoviti slabo banko za odkup slabih bančnih terjatev, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. »Po naših podatkih - težko rečem, da so povsem kompletni - naše banke ne razpolagajo z zelo slabimi terjatvami. Po teh podatkih so glede terjatev v kar dobrem stanju in ni videti večje potrebe, da bi kdor koli odkupoval njihove slabe terjatve.« »Imamo pa drug problem,« je povedala Kamnarjeva, »povezan z našo definicijo dajanja prepovedanih posojil - to so krediti za menedžerske odkupe, ki pa po bančni definiciji ne sodijo med slabe terjatve.« »Naše razmišljanje in aktivnosti gredo v smer, kako vzpostaviti neko ustanovo, ki bi vstopala na trg in po potrebi odkupovala tovrstne terjatve. Tako, da to ne bilo v breme bančnega sistema, saj bi sicer naredili nekaj nasprotnega, kar smo želeli storiti z intervencijami na finančnem trgu,« je povedala. Na vprašanje Dela, kaj bi ustanovitev takšne družbe pomenila za izdatke državnega proračuna in davkoplačevalce, je Kamnarjeva odgovorila, da po »naši sodbi taka družba ne bi smela pomeniti nič - niti za davkoplačevalce niti za proračun«.

Pojasnila je še, da »iščemo pravo obliko in pravo rešitev; ni nujno, da bo za to potrebna zakonska rešitev. Ko bo ideja dozorela, da jo bo mogoče uporabiti, se bomo odločili, ali bo to zakonska sprememba ali kakšen drugačen akt, ki ga bo treba izpeljati.«

Kar zadeva definicijo menedžerskih odkupov, je Kamnarjeva povedala, da tu ni dvoma: »Gre za kredit, ki je namenjen odkupu deleža podjetja, ne glede na to, kolikšen je pri tem delež menedžmenta oziroma z njim povezanih oseb. Tu ne gre zgolj za prevzeme. Gre za vsak kredit, ki je bil namenjen menedžmentu za odkupovanje deleža podjetja.«

»Namen celotne aktivnosti države na področju finančnih trgov in fiskalnega sistema je pomagati gospodarstvu - dajati denar tja, kjer bo zmanjšal likvidnostne težave gospodarstva ali pa omogočal razvojne naložbe. Nikakor pa ni namen, da se daje denar tja, kjer teh ciljev ne dosegamo. In financiranje menedžerskih odkupov gotovo ne sodi med cilje pospeševanja gospodarstva. Za vsem tem stoji neka logika, in ne preganjanje čarovnic,« je poudarila Kamnarjeva.

Prepoved refinanciranja menedžerskih odkupov bankam »povzroča določene težave, zgodila pa se je nekje sredi procesa, saj te določbe v celoti še ni bilo v prvotnem zakonu o javnih financah in zakonu o jamstveni shemi«.

Na ministrstvu tako za zdaj še ugotavljajo, ali je »takšna družba za odkup menedžerskih posojil sploh potrebna. V obstoječem sistemu so ti krediti zavarovani z delnicami, hipotekami ali lastniškimi deleži. Tu velja določena zakonodaja glede možnosti upravljanja zaseženega premoženja. Za zdaj se ne kaže možnost, da banka nekega kredita ne bi refinancirala, nato pa bi te delnice prodala natančno določeni družbi, ki bi bila za to ustanovljena. To ne gre, saj ti postopki niso tako enostavni.«

Minister za finance Franc Križanič je povedal, da je ministrstvo doslej »pripravilo predloge, ki so bili podlaga za 20 sprememb zakonov, 12 vladnih uredb in 33 pravilnikov. Poleg tega smo pripravili rebalans proračuna in izdali dve državni obveznici v izjemno zaostrenih razmerah. S tem smo preprečili kreditno krčenje v Sloveniji in omogočili sorazmerno stabilen prehod finančnega sistema v času krize, nismo pa mogli preprečiti padanja izvoznih naročil. To je zdaj naloga za prihodnje mesece. Obetamo si, da bomo z zelo močnim rebalansom, velikim primanjkljajem in z jamstvenimi shemami ta kreditni krč vsaj ublažili, če že ne v celoti preprečili.«

V zvezi z drugim rebalansom državnega proračuna 2009, ki je v pripravi, je državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar povedala, da bi se primanjkljaj državnega proračuna - če država ne bi posegla na strani odhodkov - povečal na skoraj pet odstotkov BDP in bi ostal nevzdržno visok tudi v letih 2010 in 2011. »Zato smo v drugem rebalansu poskušali znižati proračunski primanjkljaj tudi na srednji rok, hkrati pa smo poskušali zmanjšati odhodke.« Vlada je tako znižala stroške za blago in storitve, »naš cilj je zmanjšati te proračunske odhodke za približno 130 milijonov evrov«.

Kamnarjeva je ob tem napovedala tudi bistveno večje proračunske omejitve pri naložbah, pri čemer naj bi z novim rebalansom ohranili predvsem naložbe, ki imajo dovolj trdna zagotovila, da bodo tudi resnično realizirane. Pri tem si bodo prizadevali, za večji delež virov iz evropskih sredstev. »Zdaj so intenzivni pogovori s posameznimi ministri in ministrstvi in poskušamo skupaj najti optimalne rešitve za pripravo rebalansa.«

Kar zadeva davčni sistem, je državna sekretarka pojasnila, da je bila večina aktivnosti za reševanje krize že izvedena (davčne olajšave za srednja in mala podjetja ter samostojne podjetnike, spremembe davčnih zakonov), v prihodnje pa načrtujejo »izboljšati že tako dobre rezultate pri pobiranju davkov«, in sicer s spremembo zakona o davčni in carinski službi. Pri trošarinah bo v drugi polovici leta v veljavi vračanje trošarin avtoprevoznikom, podobno bodo v kmetijstvu povečana vračila za uporabo naftnih derivatov za kmetijsko mehanizacijo. Sicer pa na ministrstvu intenzivno pripravljajo spremembe zakona o dohodnini, a o podrobnostih Kamnarjeva za zdaj še ni želela govoriti, dodala pa je, da drugih večjih sprememb na davčnem področju ta čas ne načrtujejo.

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica direktorata za zakladništvo na MF, je pojasnila, da je država od oktobra lani zagotovljala poslovnim bankam stabilnost virov in podaljšanje njihove ročnosti. Država ima v slovenskih bankah vezanih več kot tri milijarde evrov depozitov, potreba po refinanciranju pa po podatkih BS znaša 5,5 milijarde evrov. V pripravi je še sprememba zakona o javnih financah, ki bi omogočila podaljšanje ročnosti teh depozitov do treh let, s čimer bi se podaljšala ročnost virov, ki jih banke ponujajo gospodarstvu. V. d. direktorice direktorata za javno premoženje Andreja Kert je ob tem pojasnila, da je ministrstvo v torek podpisalo pogodbo s SID banko, ki zdaj pospešeno pripravlja dokumentacijo za uresničenje že sprejete jamstvene sheme v višini 1,2 milijarde evrov.

Kar zadeva ustanovitev fiskalnega sveta, je Helena Kamnar povedala, da je o tem že pripravljen odlok za sprejetje na vladi, o katerem pa je »pričakovati še nekaj razprave, saj so mnenja akterjev različna, kar je prav«.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela