Bo socialni pakt rešil problem minimalne plače?

Minister Ivan Svetlik je na srečanju z gospodarstveniki napovedal socialni pakt, s katerim bi reševali problem minimalnih plač, nov zakon o malem delu in novo obliko začasne in trajne socialne pomoči.

Objavljeno
03. november 2009 09.32
Erika Repovž
Erika Repovž
Ljubljana - Minister za delo Ivan Svetlik se je včeraj na srečanju z gospodarstveniki zavzel za sklenitev socialnega pakta, s katerim bi reševali problem minimalnih plač, ter spremembo zakona o delavnih razmerjih, zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ministrstvo pripravlja tudi zakon o malem delu, ki bo urejal delo do 15 ur na teden, predvidevajo pa tudi uvedbo trajne in začasne socialne pomoči v višini 80 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, ki trenutno znašajo 562 evrov.

»Glede fleksibilnosti trga dela opažamo velik razcep. Na eni strani so zaposleni za nedoločen čas, ki so po mnenju nekaterih celo preveč zaščiteni, na drugi strani pa je čedalje večja, relativno nezaščitena skupina zaposlenih za določen čas, predvsem mladih, ki predstavljajo najbolj prožne oblike dela. Trg dela je zelo fleksibilen, kar zadeva pripravljenost delati v nestandardnih časih, prilagajanje na naročila, manj fleksibilen pa je pri odpuščanju, ki je drago in dolgotrajno,« je delodajalcem povedal Svetlik. Razprava bi po njegovem mnenju morala iti v smeri, kako bolj zaščititi oblike dela, ki so zdaj nezaščitene, in morda narediti bolj prožne tiste, ki lahko povzročijo, da podjetja zaradi premajhne prožnosti zapadejo v še večjo krizo.

Včeraj smo izvedeli, da na ministrstvu za delo pripravljajo dokument, ki bo izhodišče za sklenitev socialnega pakta, s katerim bi se s socialnimi partnerji dogovarjali o minimalni plači, spremembah zakonodaje in tudi o strukturnih reformah, kot sta reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema. Za sklenitev socialnega pakta se zavzema tudi direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič, ki kot glavna problema delodajalcev izpostavlja premajhno likvidnost podjetij in njihov premajhen razvojnotehnološki preboj. Država bi morala z ukrepi na trgu dela omogočiti prestrukturiranje gospodarstva, pri čemer je po njegovem za vzpostavitev varne prožnosti ključna sprememba zakona o delovnih razmerjih, znižanje stroškov dela in nižje odpravnine v zameno za višja nadomestila v začetnem obdobju brezposelnosti. »V Sloveniji je čedalje manjša dodana vrednost na zaposlenega, ki trenutno znaša 27.000 evrov, 130.000 zaposlenih pa dela v podjetjih z manj kot 20.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega. Povišanje plač, kakršno zahtevajo sindikati, bi v teh pogojih vodila v manjšo konkurenčnost podjetij in še večjo brezposelnost,« je prepričan Hribar Milič. Po stroških preprostega dela je Slovenija primerljiva z Nemčijo, presegamo Francijo, Italijo in Španijo, po produktivnosti pa za njimi krepko zaostajamo. Trenutno je razlika med Slovenijo, Turčijo in Hrvaško zelo majhna, zaradi prednosti EU pa smo še konkurenčni, vendar predsednik GZS vztraja, da bi se s predlaganim povišanjem plač razmerja krepko porušila: »Za doseganje evropske ravni plač potrebujemo podvojeno dodano vrednost.«

Več v torkovi tiskani izdaji.