Bobinac: Čaka nas bitka za denar in delovna mesta

Velenje - Že v sredo je nadzorni svet Gorenja poslovni načrt družbe za prihodnje leto glede na razmere v panogi označil za ustreznega, predsednik uprave Franjo Bobinac pa je včeraj dejal, da so ga pripravili tako, da ga bo mogoče že po prvem trimesečju prihodnjega leta popraviti. »Gorenje nima likvidnostnih težav, nekateri dobavitelji pa nas že prosijo, da bi zanje posredovali pri bankah. Čeprav se obrestne mere znižujejo, denarja ni, zato si banke zaračunavajo višje marže,« je dejal Bobinac.

Za prihodnje leto imajo pripravljenih več scenarijev, sedanji načrt pa je po njegovem realen in bi lahko bil kvečjemu malce ambicioznejši. Skupina Gorenje namerava prihodnje leto doseči enak obseg prihodkov kakor letos, z nekoliko manjšim dobičkom. Pogoj za uresničitev tega pa je, da jim bo uspelo večino stroškov oklestiti za desetino, vključno s stroški delovne sile: »S sindikati še nismo dosegli dogovora o tem, a upam, da ga bomo. Če bo naša pozornost najprej namenjena zagotavljanju financiranja obratnih sredstev, bo drugi del naporov usmerjen v ohranitev delovnih mest. Če bomo s sindikati dosegli sporazum za 36-urni delovni teden, pričakujemo, da bodo državne subvencije delavcem povrnile plačilo vsaj za del izpadlih delovnih ur.«

Gorenje je že prejšnji teden opozorilo na novembrske in decembrske odpovedi naročil, zato se bo skupini zmanjšal za letos načrtovani čisti poslovni izid. A ker je Gorenje v devetih mesecih celo preseglo načrte, medtem ko je konkurenca po svetu že imela težave, jim izpad proti koncu leta ne bo preveč pokvaril uspešnosti. Finančna kriza in recesija sta se v zadnjih tednih z zahoda prenesli tudi na nekatere pomembne Gorenjeve trge na severu in vzhodu (Skandinavija, Baltske države, Ukrajina, Hrvaška, Češka, delno Rusija), medtem ko so drugi trgi še dobri (Poljska, Srbija, celo Nemčija ...). Vendar so banke ustavile kreditiranje potrošnje in trgovine, tudi to pa zmanjšuje naročila.

Gorenje je letos s terminskimi zakupi uspevalo zadrževati cene materialov in surovin, tudi s pomočjo nabav na Kitajskem, zato sedanje znižanje cen surovin na njihove stroške še ne vpliva ugodno, naj bi se pa to kmalu zgodilo. Prihodnje leto bo Gorenje delno zmanjšalo obseg ne najnujnejših poslovnih aktivnosti. Tako naj bi ustvarili nekaj več kot 1,337 milijarde prihodkov ali 4,7 odstotka manj kot letos, brez nizozemskega Ataga pa se jim bo prodaja zmanjšala za devet odstotkov. V Velenju bodo izdelali 2,4 milijona, v srbskem Valjevu 0,39 milijona, v češki Mori pa 0,38 milijona gospodinjskih aparatov. Da bi kljub nižji proizvodnji ohranili sprejemljivo uspešnost, bodo torej vse stroške morali znižati za enak obseg. Ker so v preteklosti veliko vlagali v razvoj, lahko zdaj stroške znižajo za polovico.

Članica uprave Mirjana Dimc Perko je včeraj poudarila, da bo njihov glavni cilj zagotavljanje pozitivnega prostega denarnega toka: »Prihodnje leto zapadejo in potečejo nekateri kratkoročni krediti, ki jih moramo nadomestiti z dolgoročnimi. Pri tem računamo na sistemske ukrepe vlade, da bo bančni sektor torej spremljal potrebe gospodarstva.« Sprva še ne, po nekaj mesecih prihodnjega leta pa naj bi imelo Gorenje vselej na voljo med 50 in 60 milijonov evrov za financiranje svojih potreb, glede na spreminjajoče se razmere bodo poslovni načrt četrtletno revidirali. Bobinac je včeraj predstavil tudi podatke, po katerih Gorenje posluje bolje od konkurence s tujih trgov, ki že začenja opažati izgube. »Prihodnje leto bo torej leto prizadevanj za finance in delovna mesta, obenem pa tudi leto korporativnih vrednot. Prav nasprotnih od tistih, ki so zaradi pohlepa svetovni finančni sektor in posledično tudi realno gospodarstvo privedli v sedanjo krizo,« je dejal Bobinac.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela