Tiskane izdaje
Ljubljana - Pri institucionalnih spremembah gre za ustanovitev javne agencije za upravljanje s podjetji v državni lasti ter preoblikovanje Kada in Soda. Predvidena je tudi ustanovitev javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Tretja sprememba je sprememba Darsa. Izteka se obdobje Darsa kot investicijske družbe, ki je skrbela za gradnjo cest. Treba je razmišljati, kako se bo s temi cestami učinkovito upravljalo in kako se bodo vračale obveznosti njihove gradnje, ki so obveznost države. Minister Gaspari: »Obstajajo možnosti, da bi večji del obveznosti države prenesli na zasebni subjekt, ki bi bil preoblikovani Dars, a tako, da bi k upravljanju te ustanove privabili tudi zasebne solastnike.« V okvir institucionalnih sprememb sodi tudi okrepitev institucij finančnega nadzora. Slovenija se bo odločila, kako bo tri pomembne regulatorje na tem področju med seboj povezala oziroma organizirala (gre za Banko Slovenije, Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev). Tudi nadzorne institucije v telekomunikaciji, energetiki in prometu naj bi se med seboj bolj usklajevale. Urad za varstvo konkurence naj bi se preoblikoval v neodvisno institucijo in se po možnosti povezal z Uradom za varstvo potrošnikov. Pomembna naj bi tudi bila ustanovitev Agencije za javno naročanje. Gaspari: »Še posebno, če velja v Sloveniji ocena, da gre skozi javna naročila okrog deset odstotkov družbenega proizvoda.«
Tudi drugi sklop prilagoditev ter sprememb podjetništva in konkurenčnosti je pester in številen, z njimi naj bi se izboljšali pogoji za učinkovito financiranje razvojnih programov ter malih in srednjih podjetij. Imamo razmeroma veliko število institucij, od SID banke do podjetniškega sklada, Eko sklada, raznih agencij, ki med seboj razmeroma slabo usklajujejo tudi instrumente, s katerimi poskušajo spodbujati razvojne projekte v gospodarstvu.
Krajši čas za umeščanje infrastrukture v prostor
Pomemben sklop pomenijo tudi prilagoditve v prometu, energetiki in politiki o podnebju. Eden pomembnejših je gotovo učinkovito umeščanja prometne in energetske infrastrukture v prostor, saj naj bi se zakonodaja spremenila tako, da bi to umeščanje trajalo bistveno manj časa kot zdaj: zdaj od pet do deset let, po novem pa naj bi za pomembne nacionalne projekte, kakor je, denimo, železniška infrastruktura, to umeščanje v prostor trajalo dve leti.
Pospešili naj bi naložbe v posodobitev železniške infrastukture in začetek logističnih centrov ob pomembnih transportnih oseh, ki vodijo iz Kopra na vzhod, zahod in jug. Pomembne naj bi bile tudi naložbe v energetsko učinkovitost, kjer bi se tovrstna učinkovitost vrtcev, bolnišnic in šol financirala tudi iz sredstev, ki se nabirajo v skladu financiranja razgradnje Jeka.
Novost: Sistem dolgotrajne oskrbe
Tudi sistem prejemkov za socialno ogrožene se bo spremenil, enoten informacijski sistem pa bi zmanjšal možnost nepravilne uporabe teh sredstev in neupravičeno kopičenje teh pravic. Minister Mitja Gaspari je omenil tudi novost, ki vključuje sistem dolgotrajne oskrbe in zdravstveno varstvo, saj naj bi se ta oskrba celovito uredila. Sprejeta bo potrebna zakonodaja, vendar je največja težava, kako zagotoviti dodatna sredstva za to oskrbo, ne da bi obremenjevali gospodarstvo z dodatnimi prispevnimi stopnjami.
Minister Gaspari je dejal, da v sklop predstavljenih ukrepov ne sodijo ukrepi na davčnem področju, ki imajo predvsem fiskalni pomen. Dela po njegovem ni mogoče več obremenjevati, večje obremenjevanje dohodnine pa tudi ne bi obremenilo bogatih, ampak predvsem tiste, ki imajo tekoče dohodke. Prilagodili bi lahko še kapitalske dobičke, ki se ne reinvestirajo v pokojninska in zdravstvena zavarovanja.
Iz sobotne tiskane izdaje Delo
