Bodo različni programi zapolnili vrzeli na trgu dela?

Gospodarska kriza je zaprla vrata številnih podjetij, s tem pa je terjala tudi številna delovna mesta. A to niso edine spremembe, ki jih je prinesla. Premešala je namreč tudi karte na trgu dela. Ko se gospodarstvo počasi postavlja na noge in pridobiva nov, drugačen obraz, zaznamovan predvsem s spoznanjem, da je za okrevanje in preboj potrebna večja usmeritev k raziskavam, razvoju, inovativnosti, so se pojavile tudi večje potrebe po določenih poklicih.

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da raziskava vpliva krize na deficitarne poklice še ni bila narejena, da pa vpliva, glede na to, da je pomanjkanje ljudi z nekim poklicem odraz neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela in da je to v času gospodarske krize še bolj izraženo, ne moremo zanikati. S tem se strinjajo tudi na Zavodu za zaposlovanje RS, kjer opozarjajo še, da je kriza vplivala tudi v nasprotni smeri. V skladu s tem se, denimo, zmanjšuje povpraševanje po različnih poklicih v gradbeništvu, ki je bilo pred nekaj leti zelo veliko.

Med najbolj zaželenimi poklici, za katera so prijavljena nova delovna mesta, je po podatkih zavoda več takšnih, ki so tesno povezana z razvojno usmerjenim gospodarstvom in zahtevajo sedmo stopnjo izobrazbe oz. univerzitetno diplomo. Delodajalci tako najbolj intenzivno iščejo diplomirane kemike, farmacevte, analitike in snovalce informacijskih sistemov, inženirje elektrotehnike, inženirje strojništva, zdravnike, zobozdravnike in medicinske sestre. Med deficitarnimi poklici sicer na zavodu naštevajo še kuharje, natakarje, tesarje, elektroinštalaterje, varilce, monterje kovinskih konstrukcij, orodjarje, elektromehanike ter voznike težkih tovornjakov in vlačilcev.

Na ministrstvu za delo in na zavodu poudarjajo, da v prihodnosti boljše možnosti zaposlovanja pričakujejo zlasti za strokovnjake s področij informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege ter farmacije, trženja, financ in računovodstva, pa tudi za strokovnjake, ki bodo nudili različne svetovalne storitve. »Vsekakor bo velik poudarek tudi na širšem povezovanju znanj in spretnosti, na primer menedžerskih znanj s spretnostmi trženja in znanj s področja informacijske tehnologije,« dodajajo.

Uravnavanje primanjkljaja z uvozom delavcev

In kako država trenutno uravnava poklicni primanjkljaj? Tam, kjer delodajalci kljub razmeroma visoki brezposelnosti ne dobijo delavcev z ustreznimi znanji, ki jih potrebujejo, tudi z uvozom delovne sile. Lani se je po navedbah zavoda največ tujih strokovnjakov s sedmo, osmo ali deveto stopnjo izobrazbe zaposlilo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (170), na področju zdravstva in socialnega varstva (166) ter v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (98).
Na vprašanje, ali v Sloveniji po teka prilagajanje programov potrebam gospodarstva, ki bi pripomogli k zmanjšanju omenjenih deficitarnih poklicev, na ministrstvu odgovarjajo pritrdilno. Kot pravijo, jih imajo skupaj z zavodom za zaposlovanje in Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendij več v pripravi ali pa že potekajo.

Posebej so omenili program Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011, ki se bo izvajal od letos so leta 2013. Program bo namenjen »sistematični in celoviti vzpostavitvi sistema spodbud za povezovanje usposabljanj in izobraževanj ter potreb trga dela«. Program bo predvidoma prispeval k odpravljanju strukturnih neskladij, izboljšanju kvalifikacijske strukture človeških virov ter preučevanju mobilnosti in zaposljivosti.

Drugi pomemben projekt je po besedah predstavnikov ministrstva Javni razpis za sofinanciranje vzpostavitve in delovanje kompetenčnih centrov za razvoj kadrov za obdobje 2010–2013, s katerim želi država med drugim doseči večjo konkurenčnost posameznih podjetij in panožnih gospodarskih dejavnosti z izmenjavo znanja in veščin med partnerji ter spodbuditi usposabljanje za panožno specifična delovna mesta in tako zmanjšati strukturno neskladje potrebnih kompetenc oz. znanj za deficitarne profile panoge.

Projekti ozaveščanja mladih

Ministrstvo opozarja tudi na projekt Javni razpis za sofinanciranje izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem, med drugim namenjen usklajevanju razmerja med ponudbo in potrebami po kadrih v posamezni regiji in dvigu ravni izobrazbene strukture, ter na projekt Promocija poklicev, katerega cilj je s pripravo televizijskih oddaj predstaviti možnosti izobraževanja in zaposlovanja ter motivirati mlade za izbiro (deficitarnega) poklica, pri pripravi katerega so pomagali tudi predstavniki slovenskega gospodarstva.

Poleg projekta Promocija poklicev so mladini na voljo še drugi. Na zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da mladim (in drugim brezposelnim) obetavne poklice predstavljajo s programom Drugače o poklicih, ki poteka kot del aktivne politike zaposlovanja, njihovi strokovnjaki pa sodelujejo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami ter tako učencem še osebno podajajo aktualne informacije o stanju na trgu dela. Storitve informiranja in poklicne orientacije za učence, dijake in študente izvajajo tudi na uradih za delo in v centrih za informiranje in poklicno svetovanje, mladi pa lahko informacije o deficitarnih poklicih najdejo še v spletni svetovalnici eSvetovanje ter na zaposlitvenih sejmih, kakršen je Informativa, dodajajo na zavodu.

Univerze (ne)prilagajajo število vpisnih mest

O tem, kako se izobraževalni programi prilagajajo deficitarnim poklicem oz. gospodarstvu, smo povprašali tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer pa navajajo le, da je to stvar univerz, ki predlagajo nova vpisna mesta.
Čeprav izobraževanje ne sodi pod njegovo pristojnost, pa je bil resor za delo vključen v pripravo Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2011–2015, katere namen je med drugim spodbuditi (ne)formalno izobraževanje, da bi posamezniki pridobili nova znanja, višjo raven izobrazbe in kompetence za vstop na trg dela oz. za to, da bi ustrezali njegovim potrebam.

Janja Meglič iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) ugotavlja, da se izobraževalni sistem, ki na poklicni ravni z upadanjem oz. stagnacijo vpisa deli usodo z delodajalci, z nekaterimi vsebinskimi in izvedbenimi storitvami vendarle prilagaja potrebam. Tudi sicer OZS pri svojih članih po njenih besedah ugotavlja dvig ravni izobrazbe. Megličeva se strinja, da predvsem zaradi večjih zahtev globalnega trga, pa tudi zaradi več možnosti nadgradnje izobraževanja v povezavi z mojstrskimi izpiti in višjimi strokovnimi šolami ter zaradi generacijskih sprememb.

Primanjkljajem pa se bo po njenih besedah kljub temu težko izogniti, »saj na odločitve o izobraževanju in usposabljanju vpliva vedno več dejavnikov«. Sogovornica je prepričana, da so nekateri poklici (finančno) podcenjeni, med problemi pa poudarja tudi, da je v času krize razpis učnih mest nekoliko manjši. Tudi sicer se ji zdi, da se mladi in njihovi starši pri izbiri poklica odločajo na podlagi želja in »morda premalo upoštevajo dolgoročnost odločitve ter možnosti, ki jo prav pomanjkanje nudi iznajdljivim, inovativnim in podjetnim « . »Gotovo pa je k pomanjkanju nekaterih poklicev prispevala tudi takojšnja možnost nadaljevanja šolanja brez omejitev in odlašanje vstopa na trg dela,« še meni.