Tiskane izdaje
Bar – Pristanišče Bar, ki velja za največje na jugu Jadrana, je te dni v znamenju velikega škandala: njegovega izvršnega direktorja Miodraga Gvozdenovića so aretirali zaradi suma, da je poneveril več kot pet milijonov evrov. Z nekim italijanskim podjetjem je sklenil pogodbo, po katerem mu je pristanišče iz svojega priobalnega območja izkopavalo in dobavljajo (gradbeniško) kamenje, in to po polovico nižji ceni. To »znižanje« pa je Gvozdenović menda spravil v svoj žep.
V senci omenjenega škandala pa poteka še en proces. Črnogorska vlada je pripravila strategijo privatizacije pristanišča, zdaj pa se govori, da bodo (tudi) barsko pristanišče kupili – Rusi. To bi lahko sklepali tudi po izjavi Sergeja Sjoguja, ruskega ministra za izredne razmere, ki je med svojim nedavnim bivanjem v Črni gori dejal, da bo Lukoil do prihodnjega leta »zagotovo« prodrl na to območje. Hkrati je tudi iz drugih virov slišati, da namerava ta močna ruska družba v pristanišču Bar zgraditi naftni in plinski terminal, še pred tem pa bo od grškega Helenik-petroleuma (od)kupila kotorski Jugopetrol, ki ima v Baru največ skladiščnih zmogljivosti (omenjena grška družba je že od svojega prihoda v Črno goro nenehno v sporih s tukajšnjo vlado, v zadnjem času pa so se ti še zaostrili, kar po vsej verjetnosti prav tako ni naključje). Z gradnjo omenjenih terminalov pa najbrž ne nameravajo spodbuditi porabe ruskih naftnih derivatov zgolj v Črni gori. Gre namreč za projekt plinovodov, ki naj bi (prek Srbije) vodil do tega pristanišča, o čemer že na veliko pišejo v ruskih medijih.
Koliko je vredno barsko pristanišče, se še ne ve, so pa samo njegovo infrastrukturo, ki so jo prevzeli od države (z zemljiščem vred), pred nekaj leti ocenili na okoli 150 milijonov evrov. Ve se tudi, da gre za eno od (petih) najpomembnejših tako imenovanih »strateških« državnih (proizvodno-storitvenih) podjetij, ki je svojčas – poleg Aluminijskega kombinata v Podgorici – državi prinašalo tudi največ deviz. Črna gora je namreč prek barskega pristanišča najbližja povezava z državami srednje Evrope pa tudi najugodnejša povezava med južno Italijo in vzhodom.
Več o tem preberite v sobotni tiskani izdaji Dela.
