Bodo upniki večinski lastniki T-2?

Mariborsko telekomunikacijsko podjetje ima največji dolg do NLB, ki ima 124,8 milijona evrov terjatev. Golobič pravi, da bo nekdo zagotovo prevzel investicijsko in storitveno dejavnost tega operaterja.

Objavljeno
15. februar 2011 11.51
Urban Červek, Maribor; Matjaž Ropret, gospodarstvo
Urban Červek, Maribor; Matjaž Ropret, gospodarstvo
Maribor – Včeraj se je iztekel rok za prijavo terjatev upnikov telekomunikacijske družbe T-2 v postopku prisilne poravnave. Največji upnik z nezavarovanimi terjatvami – torej s pravico odločanja v postopku prisilne poravnave – je kranjski Gratel, ki je za T-2 gradil telekomunikacijsko omrežje.

Kot so sporočili iz Gratela, trenutni predlog finančnega prestrukturiranja zanje ni sprejemljiv. Od uprave T-2 pričakujejo spremenjenega, ki bo omogočal tudi možnost konverzije terjatev v kapitalski vložek. V tem primeru bi lahko cerkveni Zvon Ena Holding izgubil večinski delež v T-2. Kot je sporočil Gratelov član upniškega odbora Gorazd Tršan, trenutni predlog finančnega prestrukturiranja (ki ga je pripravila uprava T-2 pod vodstvom Uroša Rožiča, op. p.) ni sprejemljiv, zato je upniški odbor predlagal upravi, naj pripravi boljšega, spremenjenega, v katerem bo dana alternativna možnost konverzije terjatev v kapitalski vložek. »O pripravljenosti glede konverzije je uprava že pozvala vse navadne in zavarovane upnike, da se o tem predhodno izjasnijo,« sporoča Tršan.

Kot izhaja iz predloga za začetek prisilne poravnave, ki ga je na sodišče vložil T-2, njihove terjatve (nezavarovane, zavarovane in prednostne) skupaj znašajo približno 238 milijonov evrov. Največji dolg ima mariborsko telekomunikacijsko podjetje do Nove Ljubljanske banke, ki ima za 124,8 milijona evrov terjatev, a so te zavarovane, zato NLB ne bo glasovala o predlogu prisilne poravnave. Največji neločitveni upnik pa je prav kranjski Gratel, ki je za T-2 gradil optično omrežje, s 75,9 milijona evrov terjatev. Koliko terjatev bo v postopku prisilne poravnave priznanih, bo odvisno od odločitve prisilne upraviteljice Milena Sisinger.

Naslednji največji upnik je Telekom Slovenije z 10,4 milijona evrov terjatev, vendar od njega ni pričakovati, da bo podprl prisilno poravnavo glede na to, da so že predlagali stečaj T-2, med podjetjema pa poteka tudi pravda zaradi domnevnega omejevanja dostopa do trga. Sodeč po omenjenem predlogu za začetek prisilne poravnave, ima Lokainvest do T-2 7,7 milijona evrov terjatev, Mobitel 2,5 milijona evrov, Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas) dva milijona evrov in Nokia Siemens Networks s Finskega 1,9 milijona evrov. V predlogu T-2 upnikom predlaga 34,6-odstotno poplačilo terjatev v prihodnjih osmih letih, s čimer bi svoj dolg zmanjšal za več kot 100 milijonov evrov. Očitno je ta predlog že pokopan, saj je za upnike nesprejemljiv.

Mariborsko okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave nad družbo T-2 začelo 13. januarja. Za člane devetčlanskega upniškega odbora je imenovalo družbe Gratel, Telekom Slovenije, Lokainvest, Mobitel, Nokia Siemens Networks s Finskega, Smartcom in AB SAT iz Francije, Sazas ter državo.

T-2 je v večinski, 95,2-odstotni lasti družbe Zvon Ena Holding, ta pa je v večinski lasti Gospodarstva Rast mariborske nadškofije in celjske ter murskosoboške škofije. Če bi lahko upniki svoje terjatve v postopku prisilne poravnave spremenili v lastniške deleže, bi lahko Zvon Ena Holding izgubil večinski delež v mariborskem telekomunikacijskem podjetju.