Tiskane izdaje
Pristanek v Istrabenzu, potem ko je bil na mirnem mestu direktorja Gorenje projekt inženiringa, je od zunaj podoben tistemu, ko je pred skoraj 20 leti perspektivno akademsko raziskovalno kariero (kot doktor fizikalnih znanosti jo je razvijal v visoko cenjenih nemških inštitutih Maxa Plancka in ESA - evropski vesoljski agenciji) zamenjal s službami v državni upravi. V laboratorijih v Nemčiji je začutil klic domovine, v kateri je potem začel kot svetovalec takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, zdaj enega najbolj zagnanih kritikov stanja v Istrabenzu, ter se povzpel na mesto direktorja urada za meroslovje in standardizacijo v okviru ministrstva za znanost in tehnologijo.
V bolj vpadljivi vlogi se je gotovo znašel, ko je postal direktor Slovenske razvojne družbe (Srda); družbe, ki je bila celo desetletje pred menjavo tisočletja med najbolj razvpitimi v državi. V njej so pristajala problematična, a tudi manj in nič problematična podjetja. Vsekakor je to bil tudi državno sponzorirani očiščevalni center in tako pristanišče podjetij, prek katerih je lahko politika črpala in utrjevala svojo moč. Topič je na Srdu ostal tri leta in na koncu je bilo videti, da so ga odnesle za takratne razmere hudo visoke menedžerske plače. Imel je višjo kakor takratni gospodarski minister Metod Dragonja, a še zdaj meni, da so mu jo - ponudili. A za odhod iz Srda menda niso bile krive plače, bolj splet okoliščin, v katerih je bila želja po obvladovanju takratnega Srda velika. Gre za čas, ko je bil Anton Rop še minister za delo, hkrati pa se mu je že ponujal stol finančnega ministra, v ozadju pa so se že hudo merile moči takratnih pretendentov za predsednika LDS in posredno tudi predsednika vlade. V te igre sta bila seveda izrazito vpletena Anton Rop in Igor Bavčar. Zmagal je Rop, Bavčar pa je leta 2002 zasedel mesto prvega v skupini Istrabenz.
Na direktorsko mesto Srda je Bogdan Topič pohitel bolj po spletu naključij kakor strankarske kombinatorike, a ve se, da ga je tja predlagal Lojze Marinček, takrat minister za znanost, sicer pa član SLS. Zdaj sam pravi, da je na tem mestu pristal, ker je bil sprejemljiv za vladne strani, ki se niso mogle dogovoriti za skupnega kandidata. Na zunaj so se omenjale menedžerske plače direktorjev Srda, občasno pa tudi, da so na Srdu, ki je takrat prestajal bolj »hevimetal« obdobje, bile izplačane komu kakšne podkupnine. Topič je takrat trdil, da za to, da bi kakšen od sodelavcev dobival kakšne podkupnine, ne ve nič. Tudi zdaj se pojavijo namigi, da bi naj bile proti Topiču vložene nekakšne ovadbe. Kakšne? Bogdan Topič odgovarja, da kaj takega prvič sliši.
In zdaj Istrabenz, hudo zadolženi finančni holding, ki pa glede na genezo menda sploh ni tipičen slovenski novodobni finančni holding, »ki bi združeval neko holdinško kapo z namenom lastninjenja«, ampak je nastal prej, tako kot denimo Autocommerce, Sava. Problematičen je zlasti finančni del holdinga, v nasprotju s poslovnim, v katerem so Droga Kolinska, Turizem in druga bolj ali manj zdrava podjetja. V vsakem delu je za okrog 400 milijonov evrov dolga; stanje se spreminja. Zaresna povezava med obema deloma ni zaživela, povrh pa je jasno, da je najtežji del reševanja vezan na finančni holding Istrabenza. Pogajanja za reprograme posojil na poslovnem delu, torej za Turizem in Drogo Kolinsko, naj bi se včeraj končala. Paket reprogramiranih posojil ob upoštevanju konverzije holdinških dolgov v lastniške deleže omenjenih podjetij naj bi bila prva lastovka, ki že naznanja otoplitev bančnih odnosov z Istrabenzom. Torej Turizmu, ki sploh še ni »zahipotekiran«, naj bi reprogramirali za okrog 90 milijonov posojil, Drogi Kolinski za 180 milijonov.
Hkrati pa seveda teče intenzivni proces razdolževanja finančnega holdinga Istrabenza. Čas za podpis prostovoljne poravnave med 19 bankami upnicami in Istrabenzom se izteče konec junija, približno takrat, ko se tudi izteče rok za uvedbo stečaja, ki jo je podala avstrijska banka Bawag. Seveda je prostovoljna poravnava boljša kot prisilna, ki pride na vrsto, če prva ni uspešna. Ne samo za Istrabenz, tudi za banke, ki v primeru prisilne poravnave morajo odpisati določen odstotek, polovico ali še več kreditov, in to seveda prikazati v poslovnih knjigah.
Banke, pove Topič, ki je zdaj že več kakor mesec dni v upravi Istrabenza, od torka zvečer pa tudi njen predsednik, so menda kar tekmovale, katera bo prišla na vrsto, da bo lahko sodelovala v kreditni zgodbi Istrabenza. Tudi zunanji poučeni opazovalci menijo, da so banke v precejšnji meri same krive, da so brez zavarovanj kreditirale Istrabenz. Celo Banka Slovenije bi menda to lahko z navzkrižno kontrolo opazila prej in jih, če ne drugo, opozorila.
Zlasti Istrabenzov nakup Petrola je bila menda investicija, pri kateri so hotele biti banke poleg. Krediti holdinga Istrabenz, tisti, visoki okrog 400 ali 450 milijonov evrov, so se porabili za nakup Petrola in konsolidacijo Droge Kolinske. Rešitev se zdaj pričakuje v že omenjenem reprogramu in njihovem moratoriju ter v dezinvestiranju. Tudi v dokapitalizaciji, ki je odvisna od lastnikov, v pretvorbi bančnih terjatev v lastniške deleže v Istrabenzu. Topič pravi, da je predlog razdolževanja finančnega holdinga Istrabenz v zaključni fazi in je bil bankam ta teden v grobem že predstavljen. Nadaljujejo se cenitve, študije, da bi se izoblikovalo neko skupno pogajalsko izhodišče. Z upanjem, da bi 30. junija lahko prišlo do prostovoljne poravnave. Vsaka druga možnost je videti dražja in slabša za vse udeležence.
Navzkrižno lastništvo Istrabenza in Petrola menda ni problematično. Torej, osvežimo: najprej je Istrabenz kupoval Petrol, potem pa Petrol Istrabenz. Topič pravi, da bo seveda zlasti pomembno, kakšna bo pri nas energetska politika. Ali bo ustanovljen nekakšen superholding, v katerem se pač vidi tudi Istrabenz? Na slovenskem energetskem trgu je vloga Istrabenza znana tako pri elektriki kakor pri plinu. Bogdan Topič: »Ker je torej Istrabenz pomemben igralec na tem trgu, pričakujem, da bomo lahko sodelovali pri kreiranju te politike v slovenskem prostoru in da bomo prišli do rešitev, s katerimi se bomo strinjali. Ali bo to superholding ali kaj drugega, ni pomembno, pomembno je, da bo vsebina prej dogovorjena.«
V prihodnosti naj bi se finančni holding Istrabenz profiliral v poslovni holding uspešnih podjetij. Po predvidenem razdolževanju, če bo seveda uspelo, naj bi sledilo razdruževanje, kar pomeni tudi prodajo določenih podjetij. A ta naj bi pridobila moč, pravi Bogdan Topič, ker je to pomembno za primorsko in slovensko gospodarstvo, a tudi za Istrabenzovo že uspešno prisotnost zunaj slovenskih meja.
Iz tiskane izdaje Sobotne priloge Dela
