Boj titanov v slogu Dallasa

»Mit Porsche živi in ne bo nikoli propadel!« je pred tednom dni pred pet tisoč zaposlenimi zatrjeval prvi nadzornik stuttgartskega proizvajalca dragih športnih avtomobilov in eden od njegovih solastnikov Wolfgang Porsche. Delavci so bili razočarani nad izgubo samostojnosti njihovega podjetja in zaskrbljeni glede usode delovnih mest po odločitvi, da bo Porsche v prihodnjih mesecih vključen v strukturo največjega evropskega proizvajalcev avtomobilov Volkswagna (VW) in postal »le« ena od njegovih desetih znamk. Niti jamstva, da nihče ne bo izgubil službe, niso odpravila grenkega razočaranja delavcev, ponosnih na uspeh njihovega podjetja.

Združitev bo najbrž razplet edinstvene bitke v nemški industrijski zgodovini, ki se je začela z ambicioznim načrtom prvega človeka Porscheja Wendelina Wiedekinga, da izpelje prevzem VW. Ker je velikan s sedežem v Wolfsburgu po številu zaposlenih kar tridesetkrat večji od Porscheja (370.000 proti 12.000), so bili Wiedekingovi smeli načrti obravnavani kot spoprijemanje Davida in Goljata. A najbolje plačanemu nemškemu menedžerju, ki je v poldrugem desetletju iz podjetja z ogroženim obstojem napravil najbolj uspešnega proizvajalca avtomobilov na svetu, je uspelo nakupiti več kot polovico Volkswagnovih delnic. Zdelo se je, kakor da Wiedekinga in njegovih pokroviteljev iz ozadja nič več ne more ustaviti.

Ko se je začela zaostrovati finančna kriza, se je njegova konstrukcija začela temeljito majati. Posojilni balon je počil, državna razvojna banka je Porscheju obrnila hrbet, zadnje upanje je bila milijardna finančna injekcija katarskega državnega investicijskega sklada. Porsche je obremenjen z najmanj deset milijardami evrov dolgov (ugiba se, da je obremenitev v resnici še znatno večja) in moč Wiedekingovega tekmeca, prvega nadzornika VW in člana Porschejeva nadzornega sveta Ferdinanda Piëcha, se je začela krepiti. Ugibanja o odstopu Wiedekinga so se prejšnji teden uresničila in s tem so se odprla vrata uresničitvi nasprotnega scenarija - Volkswagnovemu prevzemu Porscheja. Zgodbo so spremljale intrige sorodstveno in kapitalsko povezanih, a v nemški avtomobilski industriji konkurenčnih družinskih klanov Porsche in Piëch, ki so marsikoga spomnile na spletke v nekdaj priljubljeni ameriški televizijski serije Dallas.

Zagotovo je zmagovalec bitke titanov Ferdinand Piëch, 72-letni vnuk ustanovitelja Porscheja in avtorja legendarnega hrošča Ferdinanda Porscheja, saj je dosegel svoj cilj. Preprečil je uresničitev megalomanskih načrtov Wiedekinga, zaradi katerih Porscheju letos grozi več milijard evrov izgube. Poleg tega bosta družini Piëch in Porsche v prihodnje obvladovali najmanj polovico VW, podjetja, ki si je zadalo za cilj najprej prehiteti General Motors in nato v prihodnjem desetletju spodriniti Toyoto s prvega mesta na lestvici največjih proizvajalcev avtomobilov. Ob zvezni deželi Spodnji Saški, ki ima kot dvajsetodstotni lastnik po posebnem zakonu o VW pravico soodločanja o vseh ključnih odločitvah, bo po scenariju veliki solastnik še Katar, ki bo menda vstopil v lastniško strukturo velikana s petmilijardno finančno injekcijo. Na drugi strani je negotovo, kako bo VW prenesel prevzem Porscheja, ki bi po ocenah strokovnjakov utegnil stati okoli osem milijard evrov.

Nemška politika na čelu s kanclerko Angelo Merkel je konec večletne bitke razveselil, saj naj bi razplet okrepil nemško industrijsko avtomobilov. Konec koncev, v času, ko morajo podjetja investirati milijarde v razvoj tehnologij prihodnosti (od zmanjšane porabe do elektroavta kot vozila prihodnosti), bi majhni proizvajalci, kakršen je Porsche (na leto izdela 100.000 avtomobilov) stežka preživeli v ostri konkurenci v panogi s prevelikimi proizvodnimi zmogljivostmi povsod po svetu, saj ne morejo sama investirati v razvoj. Tako je pridružitev Porscheja Seatu, Škodi, Audiju in drugim v Volkswagnovi skupini narekovala tudi industrijska logika. Poleg tega je za Nemčijo kot Damoklejev meč usoda Opla, ki ostaja negotova, saj pogajanja o vstopu investitorjev še zdaleč niso končana. Tudi pravi učinek krize (Nemčijo kot velikega izvoznika je udarila še posebno močno) na vso nemško avtomobilsko industrijo je bil z obsežnim državnim subvencioniranjem nakupa novih avtomobilov zgolj preložen. Prihodnje leto se bo po napovedih morala spoprijemati s strmim padcem prodaje, zaradi katere bi utegnilo biti ogroženo vsako deseto delovno mesto. V VW v prihodnjem obdobju veliko pričakujejo predvsem od rastočih trgov, kakršen je Kitajska, kjer naj bi se število avtomobilov do leta 2020 potrojilo na sto milijonov. Združevanje Porscheja in VW naj bi bilo eden od korakov na poti do novega zlatega obdobja po koncu krize ...

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela