Tiskane izdaje
Pritisk Pekinga je učinkoval, kajti ko so na sedežu pariškega »kluba bogatih« objavili tri sezname, se Hongkong in Macao nista znašla na nobenem. Kitajska je na prvem, »belem« seznamu držav, ki so »precej dosledno uveljavile davčne standarde«, opomba ob imenu velikanke pa pristavlja: »razen posebnih upravnih območij, ki so se zavezala k uveljavitvi mednarodno priznanih standardov«. Hongkong in Macao bi torej morala biti na »sivem« seznamu, kjer pa ju ni zaslediti.
Med skupaj 40 državami na beli listi je tudi 18 članic EU, med njimi Nemčija, Francija, in Britanija, ter ZDA, Japonska in Rusija. Na že omenjenem sivem seznamu poleg znanih davčnih oaz, ki jim je OECD to označbo dodelil leta 2000, vendar so obljubile, da se bodo poboljšale, najdemo tudi evropske državice Andoro, Liechtenstein, Monako in San Marino, v posebni rubriki »drugih finančnih centrov« pa tri članice Unije, kjer še velja bančna tajnost (Avstrijo, Belgijo in Luksemburg), ter Švico. Črni seznam območij, ki se niso zavezala, da bodo spoštovala davčne standarde, je kratek, na njem so samo Kostarika, malezijski otok Labuan, Filipini in Urugvaj. Generalni sekretar OECD Angel Gurría je prepričan, da bo javno izpostavljanje držav, ki ne uresničujejo mednarodnih obveznosti, »pripomoglo k preoblikovanju danih zavez v konkretne akcije za večjo preglednost finančnega sistema«. Slovenija je med šestimi članicami EU, ki niso na nobeni pariški listi.
A če je Kitajska dobila zadoščenje z neuvrstitvijo Hongkonga in Macaa, je objava vznejevoljila luksemburškega premiera Jean-Clauda Junckerja, ki je ob prihodu na neformalni posvet finančnih ministrov Unije v Pragi že v drugo kritiziral izpustitev nekaterih ameriških zveznih držav z enega od seznamov. Na začetku tedna je Juncker, predsednik evrske skupine, med razpravo v evropskem parlamentu zatrdil, da med davčne paradiže sodijo tudi Wyoming, Nevada, predvsem pa Delaware. V slednjem si je poslovne sedeže omislilo kar 43 odstotkov tvrdk, ki kotirajo na newyorški borzi.
Dogovor o davčnih oazah je bil dosežen šele pol ure pred koncem londonskega vrha, ko so se na posebnem posvetu sešli Barack Obama, Hu Jintao in Nicolas Sarkozy, kakor je razkril francoski predsednik med sklepno tiskovno konferenco gostitelja Gordona Browna. Pred tem je Sarkozy menda izmenjal nekaj ostrih stavkov s predsedujočim evropskemu svetu Mirkom Topolankom, ki je nasprotoval objavi seznama davčnih paradižev. »Čas bančne tajnosti je minil,« se je po koncu vrha pridušal francoski predsednik. Prav on je sporočil, da bo tretji vrh G20 septembra v New Yorku, torej med zasedanjem generalne skupščine OZN, kamor se po tradiciji podajajo najvišji državniki, redni posveti svetovnega direktorija pa naj bi se vrstili, dokler bo po svetu divjala gospodarska kriza. Sarkozy, ki je bil še zlasti zadovoljen, ker so v sklepno sporočilo uvrstili določila o regulaciji, kajti prvi osnutek je omenjal zgolj »nekaj nepravilnosti« v delovanju finančnega sistema, je med kolegi iz G8, ki jo sestavljajo največje razvite države in Rusija, iztržil soglasje, da na dnevni red julijskega vrha na Siciliji uvrstijo razpravo o problemih, ki ovirajo mednarodna trgovinska pogajanja. Morda pa bodo lahko voditelji držav znova potisnili voz »kroga iz Dohe« v tirnice.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
