Tiskane izdaje
Ljubljana – NLB, največja banka v večinski državni lasti je še vedno brez predsednika uprave; nadzorni svet (NS) namreč včeraj ni izbral nobenega od štirih kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis. Predsednica NS Stanislava Zadravec Capriolo je po seji skopo sporočila, da bodo postopek izbiranja nadaljevali z osebnim vabilom primernim kandidatom. Po neuradnih informacijah pa so nadzorniki na včerajšnji maratonski seji celo glasovali o menda najresnejšem kandidatu Aljoši Tomažu, vendar ni dobil večinske podpore.
Predsednik vlade Borut Pahor je zavrnil špekulacije o še enem političnem sporu zaradi imenovanja novega prvega moža največje banke med SD in LDS na eni ter Zares na drugi strani: »Na nadzorni svet Nove Ljubljanske banke ni bil izvršen noben politični pritisk, kaj naj danes ali v naslednjih dneh stori!«
Da bi imela svoje izbrance in interese pri izbiri predsednika uprave NLB, sta zanikala tudi finančni minister Franc Križanič in minister za razvoj Mitja Gaspari. »Nimam nobenih apetitov s tem v zvezi,« je dejal Križanič. Upa, je poudaril, da bo nadzorni svet »pospešil postopke«, izbral verodostojno vodstvo, ki bo nadaljevalo strategijo, po kateri bi NLB v končni fazi postala eden ključnih igralcev v jugovzhodni Evropi.
Nova kadrovska politika
Borut Pahor je povedal, da je bila vlada tarča številnih kritik, ker prejšnji predsednik uprave, Draško Veselinovič, ni bil izbran na javnem razpisu. Tudi zato so se odločili, da bodo s to prakso, ki je bila sicer običajna v prejšnjih mandatih, prekinili. S tem se v Sloveniji vzpostavlja model, po katerem bodo javni razpisi obvezni. Bodo pa primeri, je dejal Pahor, ko se bo nadzorni svet odločil za primer dobre prakse in povabil na vodilni položaj človeka, ki se na razpis ni prijavil. Vendar, je zagotovil premier, vlada pri tem ne bo izvajala nobenih političnih pritiskov.
»Ni pomembno, kaj pravi ta ali oni minister,« je poudaril. »Odgovornost nosijo nadzorni sveti, tudi odškodninsko. Zato jim moramo dati možnost, da opravijo svoje delo, brez političnih pritiskov«. Če bi o vodstvu bank in podjetij v državni lasti odločal predsednik vlade, potem bi bili nadzorni sveti odveč in bi jih bilo treba ukiniti in prepustiti ministrom, da povedo, kdo bo v upravi kakšnega podjetja.
Pahor meni, da je bilo na začetku videti, da vlada kadruje po nekakšnem »ne-modelu«, toda zdaj se počasi že vzpostavlja nova praksa, nov model, ki bo – je še vedno prepričan predsednik vlade – transparenten in učinkovit.
Kaj bo z NLB?
NLB vodi Draško Veselinovič; njegov odstop je NS sprejel aprila. Ni še znano, koga bodo nadzorniki povabili na pogovore, so pa v političnem zakulisju v zadnjih dneh pogosto omenjali nekdanjega predsednika uprave NLB Marka Voljča. Ta se na razpis, ki se je iztekel 7. avgusta, ni prijavil. Neuradno so se za položaj prvega moža največje banke potegovali izvršni direktor KD Banke Aljoša Tomaž, ameriški bančnik Andrew F. Baston in Gregor Kastelic iz londonske družbe Silkroute.
Imenovanju Aljoše Tomaža je javno nasprotoval minister Matej Lahovnik, saj Tomaž ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev. Čeprav je bila namreč magistrska izobrazba – ki je Tomaž nima – samo želeni pogoj, se po ministrovem mnenju prav zato kateri od primernih kandidatov na razpis sploh ni prijavil. Poleg tega je Lahovnika motila tudi Tomaževa vloga pri financiranju menedžerskega odkupa deleža Zavarovalnice Triglav.
V Zaresu so včeraj zanikali govorice, da je Lahovnik celo zagrozil z odstopom, če bi bil Tomaž imenovan na čelo NLB. Z osebnim povabilom kandidatom se v stranki strinjajo, saj je bil pred tem izveden javni razpis, kar je bila ena njihovih ključnih zahtev. V Zaresu in tudi v vseh drugih vladnih strankah javno zatrjujejo, da »svojih« kandidatov nimajo in da se v odločitve nadzornega sveta NLB ne bodo vmešavali.
Iz tiskane izdaje torkovega Dela.
