Boštjan Aver: Sorodstvene vezi ne vplivajo na posle

Ljubljana - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je vložila vlogo za uvedbo življenjskih zavarovanj na Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) že v času prejšnjega predsednika uprave Marka Jakliča, a takrat ni bilo zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja. Parlament je marca letos sprejel ustrezne zakonske spremembe in tako je Vzajemna pred tremi tedni na AZN ponovno vložila vlogo, je povedal predsednik uprave Boštjan Aver. Mihael Perman, direktor AZN, je potrdil, da so vlogo za spremembo zavarovalnih vrst prejeli, rok za odločitev pa je šest mesecev po zadnji dopolnitvi.

Napoti novemu poslu pa so tudi izpodbojne tožbe vseh sklepov skupščine, ki je bila 8. aprila. Sodišče zato ne more vpisati takrat sprejetih statutarnih sprememb, a je Vzajemna prejšnji teden vložila ugovor, »saj ne vidimo razloga, da ne bi vpisali statutarnih sprememb. Škoda bi bilo, če bi bilo treba čakati dve leti na odločitev sodišča,« je dejal Aver.

Vzajemna se na nov posel namreč intenzivno pripravlja že vsaj od lanskega junija. »Sestavljena je delovna skupina, v kateri delajo tudi priznani zunanji strokovnjak, ki ne želi biti imenovan, in notranji člani. V povprečju nastane zaradi priprav na življenjska zavarovanja 10.000 evrov stroškov na mesec,« je dejal Aver. Osem milijonov evrov, ki jih bodo porabili za zagon življenjskih zavarovanj, bodo po njegovih besedah dobro naložili, saj »bi jih tako ali tako morali imeti do leta 2012 naložene v vrednostnih papirjih zaradi kapitalske ustreznosti po 111. členu zakona«, a jih bodo oplemenitili. Od življenjskih zavarovanj pričakujejo namreč v petih letih od 20 do 50 milijonov iztržka od zavarovancev.

Čeprav se zdi, da je do uvedbe novih zavarovanj še daleč, so v Vzajemni že junija lani pri podjetju Percepcija - lastnik podjetja je Jure Sepaher, sin člana nadzornega sveta Ivana Sepaherja - naročili oblikovanje spletne strani zanje. To je del trženjske strategije in promocije, je pojasnil Aver, saj bi veliko izgubili, če bi najprej počakali na dovoljenje AZN in šele nato začeli aktivnosti.

To pa ni edina sorodstveno povezana pogodba Vzajemne. Po pogodbi, ki jo imamo v uredništvu, naj bi dobil svetovalec Geacomma - lastnik podjetja je Jožef Mužerlin, oče v Vzajemni zaposlenega Denisa Mužerlina - za svetovanje 80 evrov na uro (brez DDV). Svetoval bi o tistih področjih, za katera imata Vzajemna in Geacomm že sklenjene pogodbe. Koliko ur bo svetoval, ni zapisano, pogodba pa bi se iztekla 31. decembra letos. A morda ta pogodba še ni izpeljana, saj so v Vzajemni navedli le tri pogodbe, ki da so jih sklenili z Geacommom, v skupni vrednosti 163.191 evrov.

Prvo pogodbo sta podpisala že Marko Jaklič in Franc Henigman v letu 2006 (za 29.001 evro), in sicer za najem programskega paketa FIN-AS verzija 2 za pet let. Podjetje sta izbrala zato, ker je bilo najugodnejše, so navedli v Vzajemni. Marca 2007 sta prav tako Jaklič in Henigman podpisala pogodbo za 21.190 evrov za izdelavo modulov za analizo naložb, analizo tveganja, likvidnosti in prikaza portfelja. Decembra 2007 pa so Boštjan Aver, Peter Pustatičnik in Franc Henigman podpisali pogodbo v vrednosti 164.900 evrov o implementaciji modelov upravljanja finančnih tveganj v povezavi z evropskimi smernicami Solvency II. Področje informacijskih tehnologij, na katero sodi pogodba, je takrat pokrival Peter Pustatičnik, so navedli v Vzajemni, menedžer projekta Solvency II pa je Aver, ki je za Delo povedal, da je dosegel znižanje pogodbe za 51.900 evrov.

Po besedah Averja dejstvo, da je sin lastnika Geacomma zaposlen v Vzajemni, za posel ni bilo odločilno. »Denis Mužerlin nima nobene odločevalske funkcije. On je strokovnjak za kontroling,« je dejal Aver.


Iz petkove tiskane izdaje Dela