Brez dela bo še vsaj 10.000 delavcev

Ljubljana – V krizi je delo izgubilo približno 20.000 gradbenih delavcev, po Renarjevih napovedih pa jih bo brez zaposlitve ostalo verjetno še vsaj 10.000. Z njim se strinja Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije: »Glede na to, da je vrednost opravljenih del padla za 40 odstotkov, približuje pa se 50 odstotkom, sem že pred časom napovedal, da lahko delo izgubi 30.000 ljudi. Od tega jih je 20.000 zaposlitev že izgubilo, glede na trenutne razmere pa je 10.000 celo optimistična ocena. Samo novembra in decembra lani je delo izgubilo 3700 ljudi.« Konec lanskega leta je bilo v gradbeništvu zaposlenih še 72.000 ljudi, januarja pa je delo izgubilo veliko delavcev SCT, CPM, Stavbarja in drugih podjetij, je dejal Komac.

Najverjetneje bo v prihodnjih mesecih k nezaposlenim treba prišteti še 856 zaposlenih v SCT, saj ni veliko možnosti, da bi bila prisilna poravnava ljubljanskega gradbinca uspešna. »SCT še ni izplačal januarskih plač, kar bi moral storiti do 18. februarja. Po zakonodaji pa mora v prisilni poravnavi zagotavljati stroške tekočega poslovanja, med katerimi so tudi plače,« pojasni Komac. SCT je v zadnjem času izgubil tudi dela na več gradbiščih, denimo, na letališčih Maribor in Cerklje ter gradnji predora Vijenac in sarajevske obvoznice v BiH, kar še poslabšuje njegovo likvidnost.

Največje težave imajo gradbena podjetja na območju Ljubljane, Celja in Maribora, pravi Komac. Drugje gradbena podjetja še nekako uspevajo, denimo, Begrad na Dolenjskem, Kraški zidar na Primorskem, Gradbeno podjetje Radlje na Koroškem pa tudi manjša podjetja na Gorenjskem in v Prekmurju, ocenjuje Komac. Kaj pa ajdovski gradbeni velikan Primorje? »V Skupini Primorje še nekako zmorejo, čeprav imajo, kot slišim, težave s plačevanjem podizvajalcev,« odgovarja Komac.

Na krizo v gradbeništvu kažejo tudi podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih za stavbe in stanovanja. Lani je bilo izdanih 3900 gradbenih dovoljenj za stavbe v skupni velikosti 1,9 milijona kvadratnih metrov. Za primerjavo; leta 2009 je bilo izdanih 4570 gradbenih dovoljenj za stavbe, ki so skupaj merile dva milijona kvadratnih metrov. Podobno kažejo izdana gradbena dovoljenja za stanovanja. Lani so bila izdana za 4801 stanovanje v skupni velikosti 597.966 kvadratnih metrov, leto prej pa za 5914 stanovanj v velikosti 736.335 kvadratnih metrov.

»Država ne uspe delovati protikrizno in zagnati investicijskega ciklusa v infrastrukturo. Državno investiranje je padlo skoraj toliko kot komercialno. Mednarodni trgi so sicer lahko pomoč, niso pa rešitev,« razloge za težave gradbeništva pojasnjuje Renar.