Brez drastičnega povečanja brezposelnosti

Na mariborskem Zavodu za zaposlovanje je bilo konec septembra prijavljenih 13.485 ljudi, direktorica zavoda Valentina Plemenitaš pa upa, da do konca leta ne bodo presegli številke 14.000.

Objavljeno
22. oktober 2009 14.10
Ma.B./STA
Ma.B./STA
Maribor - Kot je povedala, kriza tega območja statistično gledano ni prizadela toliko kot preostale Slovenije. Brez službe je okoli 13 odstotkov iskalcev zaposlitve. V območni službi Maribor tako ugotavljajo, da ne glede na trenutne razmere v celotni državi, brezposelnost v regiji ni narasla toliko kot drugod, saj se je v primerjavi s septembrom lanskega leta ta dvignila za 36 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji narasla za kar 49 odstotkov. V primerjavi s koncem lanskega leta se je brezposelnost na tem območju dvignila za četrtino, saj je na zavodu prijavljenih 2723 oseb več.

"Razmere pri nas so še kolikor toliko normalne, a smo kljub temu izgubili veliko delovnih mest, saj se je stopnja registrirane brezposelnosti s 3,2 odstotne točke v primerjavi z državno (2,9) dvignila nadpovprečno. Izgubili smo torej precej delovnih mest, a ocenjujemo, da je bilo na našem območju več zaposlitev tujcev preko delovnih dovoljenj in da so bila prekinjena predvsem delovna razmerja za določen čas. Tako je bilo izgubljenih veliko delovnih mest, brezposelnost pa se ni povečala tako drastično," je pojasnila Valentina Plemenitaš.

Na vprašanje, ali to morda pomeni, da je Maribor in regijo kriza prizadela manj kot ostalo Slovenijo, je Plemenitaševa odvrnila, da tako ocenjujejo zgolj glede na število prijav v evidenco brezposelnih oseb, ki je le eden od pokazateljev. Kot ugotavljajo, se je število prijavljenih v poletnih mesecih celo nekoliko znižalo, kar je tudi posledica vladnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

Na mariborskem zavodu med vzroki za manj črno sliko v regiji omenjajo tudi dejstvo, da se je tukajšnje gospodarstvo v devetdesetih letih že moralo precej prestrukturirati zaradi izgube trgov nekdanje skupne države. "Takrat je šlo v stečaj precej večjih podjetij na našem območju, tako da v bistvu v Mariboru zelo velikih podjetij skoraj ni več," meni Plemenitaševa.

Kot je še povedala, so se težave v aktualnih kriznih razmerah najbolj dotaknile kovinarske panoge, največji priliv na zavod pa so v zadnjem letu zabeležili zaradi likvidacije podjetja STS, ko se je Siemens odločil za zaprtje tovarne. Ob tem je dodala, da je povpraševanje po tovrstnih kadrih še vedno tako veliko, da so delavci, ki so prišli iz omenjene branže, tudi hitro našli novo zaposlitev.

Po njenih besedah drugih večjih valov odpuščanj ni bilo, do njih pa je prihajalo v skoraj vseh branžah, pri čemer je šlo v mnogih podjetij le za nekaj ljudi. Na zavodu so pričakovali tudi, da se bodo podjetja več odločala za ukrepe, ki jih je ponujala država v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu, a temu ni bilo tako, čeprav je bilo sprva veliko povpraševanja.