Brez investicij ne bo višje gospodarske rasti

Ljubljana – Konec februarja bo jasno, kolikšna je bila slovenska gospodarska rast v letu 2010. Že zdaj pa je znano, da je bila tako rekoč izključno posledica rasti izvoza, pa tudi, da leta 2011 in v prihodnjih letih brez oživitve domačega povpraševanja, torej povpraševanja prebivalstva, investicij in povpraševanja države ni mogoče pričakovati višje gospodarske rasti. Kaj torej narediti, da se bo zbudilo tudi domače povpraševanje, ki je v krizi močno padlo? Po podatkih državnega statističnega urada se je, upoštevajoč sprotne cene, domače povpraševanje v letu 2009 zmanjšalo za pičlo desetino, od tega se je zasebna poraba zmanjšala za 0,8 odstotka, državna poraba se je povečala za šest odstotkov, medtem ko se je vrednost bruto investicij v letu 2009 znižala za 32 odstotkov oziroma realno za dobro petino. V prvih treh četrtletjih leta 2010 so se bruto investicije še naprej zniževale. Čeprav so se v drugem lanskem četrtletju povišale, so v tretjem četrtletju spet padle, kar gre pripisati zadolženosti podjetij in zadržanosti bank.

Še naprej pada tudi poraba gospodinjstev

Še naprej pada tudi poraba gospodinjstev, ki jim banke bolj zaupajo kot podjetjem. Poraba gospodinjstev je leta 2009 pomenila 54,7 odstotka BDP, poraba države nekaj več kot 20 odstotkov, bruto investicij, ki so v letih 2007 in 2008 pomenile skoraj 32 odstotkov BDP, je bilo leta 2009 samo še 23 odstotkov. Poleg tega pa tako izvoz kot tudi uvoz rasteta od začetka prejšnjega leta in znova dosegata dvoštevilčne rasti.

Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete je v Gospodarskih gibanjih letos ugotavljal, da investicije pri nas nazadujejo, v EU pa rastejo. Drugje se povečuje tudi poraba prebivalstva. Dr. Jože Mencinger je v decembrski izdaji Gibanj med drugim ocenil, da je za iskanje poti iz krize uporabna Krugmanova ekonomika depresije, ki zahteva takojšnjo sprostitev kreditiranja, spodbuditev agregatnega, torej celotnega povpraševanje. To naj bi pri povpraševanju dosegli s povečanjem javne ali spodbujanjem zasebne porabe.

Dr. Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete pa poudarja, da bi bilo spodbujanje porabe prebivalstva tudi zaradi grožnje višje inflacije nevarno. Pravi, da je poraba bolj odvisna od gospodarske rasti, kot je gospodarska rast od porabe prebivalstva. Tudi poraba države zaradi proračunskih omejitev trenutno ne more prispevati h krepitvi gospodarske rasti, pravi Tajnikar.

Za »new deal« ni več časa

Drugače je z investicijami, ki ključno vplivajo na nihanje rasti. Po njegovem mnenju zaradi težav s proračunom ni več časa za »new deal«, čeprav imamo velike potreb po javnih investicijah. Škoda je, pravi Tajnikar, da se investicijski val s konca leta 2008 ni takoj nadaljeval in da zdaj nismo pripravljeni na novega. Zdaj je po njegovem čas za »cestni, železniški ...« evro, saj naj bi s tem zagotovili trajen kapital za te investicije in povečali nagnjenost k varčevanju prebivalstva. Na podjetniške investicije pa bo treba po Tajnikarjevem mnenju še kar nekaj časa počakati. Da bodo podjetja lahko investirala, se bodo morale odpreti banke. Vloga države je pri tem lahko odločilna. Poslovna pričakovanja bodo morala postati bolj optimistična, državna podjetja bolj ambiciozna, donosnost poslovanja bi se morala povečati, podjetja s težavami pa ne bi smela obremenjevati drugih podjetij in ne nazadnje se obrestne mere realno ne bi smele občutneje poviševati. Včasih je pri vsem lahko v pomoč tudi zmerna inflacija, ki pa je lahko usodna za zdravo rast slovenskega gospodarstva, pravi dr. Maks Tajnikar, ki zato pričakuje zelo počasno oživljanje podjetniških investicij in investicij prebivalstva, zato po njegovem mnenju ni mogoče pričakovati hitrega razcveta slovenskega gospodarstva.

Da smo med letoma 2004 in 2007 dosegli povišanje gospodarske rasti s 4,3 na 6,8 odstotka, so se morale investicije povečati s 5,6 na 11,9 odstotka, rast porabe države je upadla s 3,4 na 2,5 odstotka, rast porabe prebivalstva se je povečala z 2,7 odstotka na pet odstotkov, rast izvoza pa se je povečala z 12,8 na 13,1 odstotka. To kaže, poudarja dr. Maks Tajnikar, da so za slovensko gospodarsko rast odločilne investicije. Tudi leta 2009 je rast BDP zaustavil 12-odstotni padec investicij.

Po drugi strani kar nekaj podjetij ugotavlja, da so že lani dosegla in presegla raven izvoza izpred kriznih let, nekatera pa so to raven menda dosegla leta 2010. Toda po drugi strani podjetja tudi ugotavljajo, da izvoz že gre, cene prodanih izdelkov pa se povečujejo veliko počasneje ali sploh ne. Če podjetja v prejšnjih letih niso v pomembno vlagala v razvoj, bodo morala za dosego enakega prihodka izvoziti čedalje več. In spet smo pri investicijah. Veliko podjetij jih je zaradi krize odlagalo v konjunkturno ugodnejše čase in to se jim lahko maščuje, če se bodo ti zelo odmikali in morda izjemno ugodnih dolgo ne bo več.