Tiskane izdaje
<!-- @page { size: 21cm 29.7cm; margin: 2cm } P { margin-bottom: 0.21cm } -->Ljubljana - Štirinajsta skupščina delničarjev Telekoma Slovenije je ob 79,39-odstotni prisotnosti kapitala minila v šestdesetih minutah in brez vsakega pretresa. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je namreč že pred tem na novinarski konferenci sporočil, da bo vlada kot skrbnica večine kapitala na dopisni seji preklicala svoje predloge statutarnih sprememb, po katerih naj bi v Telekomu namesto sedanjega dvotirnega uvedli enotirni sistem poslovodenja.
Minister Vizjak je pojasnil, da so v resorju po koncu faze javnega razpisa za prodajo slabe polovice TS menili, da je čas za hitrejši in agresivnejši razvoj podjetja. Analiza je pokazala vrsto argumentov za enotirni sistem, zato so ga tudi predlagali. Ob spremljanju odzivov so presodili, da so vsi usmerjeni v moč vlade, ne pa v vsebino. Seveda ima vlada s skoraj tremi četrtinami delnic vedno moč, da oblikuje podjetje po svojih željah, je priznal minister.
Ker so torej prevladovali politični očitki, je vlada sklenila, da odločitev o poslovodnem sistemu preloži in počaka na čase, ko bo tema manj politična. Čeprav je predlog po ministrovih besedah dober, bi razprava povzročila preveč škode. Vsekakor delničarji podobnega predloga ne bodo obravnavali pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Vlada pa še ni in ne bo razpustila privatizacijske komisije, saj se ta zdaj niti ne sestaja, tako da z njo ni stroškov, spet pa jo bo mogoče aktivirati, ko bodo razmere za privatizacijo – čez dve ali tri leta – primerne.
Vlada je želela dati poslovodstvu Telekoma tudi pooblastilo, da z odvečnim kapitalom oblikuje sklad lastnih delnic, za katere naj bi odštela po največ 350 evrov. Če nerazporejen dobiček ne bo šel za naložbe, bi bil nakup lastnih delnic po ministrovih besedah dober posel tako za TS kot za lastnike, saj je sedanja vrednost nižja od primerne. Za oblikovanje sklada lastnih delnic pa bi bil potreben formalni sklep skupščine delničarjev; ker za včerajšnjo redno skupščino ni bil pravočasno pripravljen, je že v kratkem, celo v enem mesecu, pričakovati sklic izredne skupščine, na kateri bi odločali o skladu lastnih delnic.
Po umiku vladnega predloga je bila delničarska skupščina povsem v znamenju gladkih glasovanj in poročanja obeh predsednikov: uprave in nadzornega sveta. Bojan Dremelj je povedal, da je Telekom Slovenije med najboljšimi v Evropi, da izgube v klasični telefoniji nadomeščajo s sodobnimi storitvami in razvojem v tujini, kjer imajo že tretjino vseh uporabnikov širokopasovnega dostopa. Doma upada tudi število uporabnikov mobilne telefonije, kljub temu pa je Mobitel lani ustvaril večji dobiček kot Telekom, saj išče prihodke z drugimi storitvami.
Dobiček skupine TS (88 milijonov evrov) je bil lani resda manjši kot leta 2006, vzrok pa so bile obilne naložbe, ki jih je bilo za več kot 300 milijonov evrov. Predvsem na Kosovu, kjer bi utegnil biti Ipko prvi operater mobilne telefonije na svetu, ki bi že prvo leto po vstopu na trg posloval z dobičkom. Zdaj ima že več kot 275.000 uporabnikov. Doma so nekatere naložbe zavestno nekoliko upočasnili, saj so drage; to pa bi lahko vplivalo na dobiček in neposredno na dividende ter s tem na zadovoljstvo delničarjev. Ti bodo za leto 2007 za vsako svojo delnico dobili 12,80 evra – vsi skupaj torej 83,65 milijona evrov – še enkrat več kot lani, a povsem evropsko primerljivo. Glede na tržno kapitalizacijo celo razmeroma malo (pet odstotkov), medtem ko je v Evropi to povprečje med tremi in 15 odstotki. TS ostaja kljub naložbam in rastoči zadolženosti nizko zadolžen; praga dolga v višini 1,5 ebitda ne nameravajo preseči.
Predsednik NS Telekoma Slovenije Damijan Koletnik je delničarjem povedal, da je skupno delo obeh organov korektno in da imajo nadzorniki vse podatke, ki jih pri delu potrebujejo. Uprava je po njegovih besedah dosledno izvajala strategijo. Nadzorniki podpirajo razvoj in širitev, da TS ne bo prvi samo v državi, temveč tudi v regiji. S tesnejšim sodelovanjem obeh tirov poslovodenja pa želijo nadzorniki tudi nekaj nadzora nad družbami v tujini.
Iz tiskane izdaje Dela
