Brez tovora ne bo nič

Ljubljana - Vodenje izgubarskih Slovenskih železnic (SŽ) bo čez dva tedna prevzel Goran Brankovič, ki je po soglasnem izboru na torkovi seji nadzornega sveta napovedal, da bodo njegovi prvi koraki namenjeni preživetju družbe, in to brez prevelike grožnje za socialni položaj zaposlenih. Okvirna napoved ukrepanja je kot iz učbenika: finančna konsolidacija, racionalizacija poslovanja in okrepitev tržnih aktivnosti. Več pa bo novi prvi železničar lahko povedal šele, ko se bo seznanil z resničnim stanjem.

Prvi nadzornik SŽ Andrej Godec, ki je v polletnem mandatu ustoličil že drugega generalnega direktorja, če začasnega poslovodečega Aleša Tavčarja ne omenjamo, opozarja, da so razmere v družbi slabe in da se spoprijemajo z visokimi izgubami. Ob koncu leta naj bi se številka ustavila pri tridesetih milijonih evrov. Razlog za slabo poslovanje vidi tudi v pogostih menjavah generalnih direktorjev družbe. Teh je bilo v zadnji petletki resnično preveč. Ob treh vmesnih obdobjih, ko sta bila na čelu dva vedeja, bo Goran Brankovič že šesti generalni direktor s polnimi pooblastili. In verjetno tudi zaupanjem politike, čeprav je slišati, da ga nihče ne pozna in da gre za avtonomno odločitev nadzornikov. Kakor koli: ob prejšnjih državnozborskih volitvah, jeseni 2004, je bilo ime (takrat šele 40-letnega) Gorana Brankoviča visoko zapisano v omrežju takratne slovenske ekonomske elite.

Po potrditvi je novi generalni direktor že napovedal pripravo strateškega načrta, v katerem bo poskušal odgovoriti na ključne izzive prihodnosti, povezane z logističnimi storitvami, globalizacijo poslovanja in razvojem novih produktov. Z različnimi strategijami so se - z notranjimi in zunanjimi svetovalci - ukvarjali pravzaprav vsi Brankovičevi predhodniki. Zadnja strategija, ki je bila sprejeta in potrjena na vladi, pa je še vedno (Miklavčičeva) Nova smer iz leta 2003.

Čeprav so se podobni dokumenti pripravljali v času vseh generalnih direktorjev, saj je bila Nova smer prepoznana kot zastarela, je šele pred dobrim letom - in pred državnozborskimi volitvami - takratni generalni direktor Tomaž Schara pričakoval, da bo vlada v kratkem potrdila strateški načrt skupine do leta 2015 Skupaj na tirih, ki ga je v SŽ pripravil razširjeni vodstveni tim. Ta načrt naj bi SŽ bolj intenzivno usmerjal v logistiko, kjer je dodana vrednost pač večja. O preobrazbi iz prevoznika v logista je ob koncu svojega dobre tri mesece trajajočega direktorovanja govoril tudi Brankovičev predhodnik, prevaljski župan Matic Tasič.

In požel pri nekaterih poznavalcih precej skepse, češ da so SŽ premajhne za tako vlogo in da bi se zato morale usposobiti za dobrega prevoznika na obeh evropskih oseh, ki se križata v Sloveniji, logistiko pa prepustiti globalnim igralcem. V našem primeru prej ali slej nemškim železnicam, ki jih tako ali drugače in na vseh ravneh odločanja omenjajo kot partnerje pri reševanju Slovenskih železnic.

Večina strategij predpostavlja, da bo država poskrbela za spodobnejšo infrastrukturo. Kar je dolgoročno zanesljivo pogoj, kratkoročno pa bi čakanje nanjo družbo ugonobilo, saj ne gre za projekte, ki bi jih ob splošnem pomanjkanju denarja (in tudi konkretnih planov novogradenj) lahko pričakovali v letu ali dveh, še v petletki ali dveh komajda. Navsezadnje tudi predor pod koroško Golico še dolgo ne bo zgrajen, dotlej pa bodo tekmeci vozili po natančno istih tirih kot SŽ. Kratkoročno bo torej glavna naloga poslovodstva - ob iskanju finančne rešitve - pridobivanje primernega tovora in drugih prevozniških poslov.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela