Brez ukrepov proti »zakrčenim« bankam

Minister za finance Franc Križanič je po srečanju premiera Boruta Pahorja in nekaterih ministrov z delom slovenskih bankirjev dejal, da se je jamstvena shema vendarle prijela, nekoliko skrbi nizek odstotek.

Objavljeno
08. september 2009 20.34
Miha Jenko
Miha Jenko
Ljubljana - »Seznanili smo se z izvajanjem jamstvene sheme države za posojila podjetjem v poletnih mesecih in ugotovili, da je shema potekala na treh avkcijah, junija in julija, njihov uspeh pa je bil 23-odstoten. Skupaj je bilo podeljenih za 250 milijonov evrov kreditov. Avgusta pa se je zgodil preobrat kreditne aktivnosti navzgor. Nekoliko smo zaskrbljeni zaradi nizkega odstotka. A sama vsota je šla večinoma za nova posojila, zelo majhen je bil delež reprogramiranj; to kaže, da se je shema vendarle prijela.«

Tako je povedal minister za finance Franc Križanič po srečanju premiera Boruta Pahorja in nekaterih ministrov z delom slovenskih bankirjev (po naših podatkih so se zaradi zadržanosti opravičili vodilni iz NLB in NKBM).

»Pričakujem, da bodo v prihodnje, ko bo otroških bolezni manj, posojila vendarle dodeljena v pričakovanem obsegu. Morda bo tveganje države vendarle nekoliko večje, okoli 30 odstotkov,« je povedal Križanič. In dodal: »Združenje bank je dalo pobude za spremembo jamstvene sheme. Odločili smo se, da zakona ne bomo spreminjali, poskušali pa bomo upoštevati njihove pripombe. Nadaljevali bomo več manjših avkcij in vsakič preverjali, ali imajo zainteresirana podjetja informacije, kako pristopiti k banki, kako bodo dobila posojila in kakšna tveganja bo država prevzela pri posameznem podjetju.«

Kot je dejal, so doslej »podjetja čakala, da jih bodo banke pozvale; tu je bilo pomanjkanje informacij, ki ga nameravamo izboljšati. S tem želimo pospešiti delovanje avkcij in preprečiti likvidnostno krizo.« Kritičen je bil tudi do nekaterih bank, ki da niso znale plasirati pridobljenih jamstvenih kvot. Banke imajo zdaj tudi več virov, izdane so bile obveznice NLB in Abanke in nova izdaja državnih obveznic.

Minister za razvoj Mitja Gaspari je povedal, da so se dogovorili, da bodo »poskušali čim bolje usklajevati dejavnosti regulatorja bank [Banke Slovenije] in države. Država vztraja, da bo shema ostala v uporabi tudi prihodnje, saj ni v celoti izkoriščena in še nekaj časa ne bo. To ni slabo, ker ne vemo, kaj bo z gospodarskimi gibanji v prihodnjih mesecih, ne v Sloveniji ne v Evropi. Kažejo se prvi znaki okrevanja, ki pa so zelo negotovi in temeljijo tudi na ukrepih, ki se iztekajo.«

Gaspari je še poudaril, da je »sprejemanje proračunov za leti 2010 in 2011 odločilno, ker mora biti v njih več denarja namenjenega za področja, kot so podjetništvo, konkurenčnost, tehnološki razvoj in znanost in raziskave. Razprava v vladi in parlamentu bo pokazala, ali smo pripravljeni sprejeti določene prioritete kot bistvene.«

Na vprašanje, kako komentira odsotnost predstavnikov NLB in NKBM, je Gaspari dejal, da »z vsemi bankami normalno sodelujemo, tudi s tema dvema. To, da jih na sestanku ni bilo, očitno pomeni, da so dobro seznanjeni s shemo in da bodo v njej aktivno sodelovali v prihodnjih avkcijah.«

Na vprašanje Dela, ali država pripravlja kakšne ukrepe proti bankam, da bodo bolj kreditirale gospodarstvo, je Gaspari povedal, da »banke sodelujejo. Danes smo nekaj razlik razčistili, nekaj bank meni, da je avkcija neprimerna, sam vztrajam, da je avkcija ekonomsko najbolj upravičen način, da pridobimo tako jamstvo. Ocena je, da potrebujemo za kolikor toliko normalno funkcioniranje sistema rast kreditov na mesec v znesku 200 milijonov evrov. To se bo jeseni dogajalo, delno zaradi sheme, delno zaradi lastnega interesa bank za kreditiranje svojih komitentov.«

Iz sredine tiskane izdaje.