Tiskane izdaje
Ljubljana - »Zavedati se moramo, da se je zaposlitve treba lotiti sistematično - začeti niže in počasi napredovati. Diplomirani psiholog, denimo, ne more pričakovati, da bo takoj opravljal zahtevna dela na svojem področju. Lahko nabira izkušnje drugje. Treba se je vzpenjati po eno stopnico.« Takšno rešitev vidi generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen za odpravljanje velike brezposelnosti med mladimi, zlasti med družboslovci, ki najteže dobijo delo. Goran Lukič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da je vendarle treba preseči delitev na uporabno in neuporabno znanje in upoštevati nadarjenost in želje mladih ljudi. Čeprav se je število brezposelnih med njimi v zadnjih sedmih letih zmanjšalo, se je za več kot še enkrat povečala stopnja tistih s sedmo in osmo stopnjo izobrazbe, ki nimajo redne zaposlitve.
Konec julija je bilo v Sloveniji prijavljenih 8096 brezposelnih, ki imajo manj kot 26 let. Pred desetimi leti je delež mladih brez zaposlitve pomenil četrtino vseh brezposelnih, lani se je zmanjšal na 16,4 odstotka, letos znaša 13,2. V primerjavi z drugimi članicami EU je brezposelnost mladih pri nas pod povprečjem. A kljub temu je skrb zbujajoče dejstvo, da čakajo mladi diplomanti na prvo zaposlitev v povprečju 9,7 meseca. Zato je informiranje in preusmerjanje mladih v perspektivne poklice, ki jim bodo omogočili uspešno prihodnost, zelo pomembno, so prepričani na zavodu za zaposlovanje.
Več kot 1600 brezposelnih diplomantov
»Konec junija je bilo v register brezposelnih diplomantov vpisanih 1613 mladih od 25 do 29 let. Delež brezposelnih s šesto in sedmo stopnjo izobrazbe med dolgotrajno brezposelnimi se je med letoma 2002 in 2007 povečal s 3,8 odstotka na 7,7,« s podatki postreže Goran Lukič iz ZSSS. Med 19.760 prijavljenimi prostimi delovnimi mesti je bilo julija kar 15.190 prijav za določen čas. Vendar Lukič ne vidi rešitve le pri preusmerjanju mladih v naravoslovne poklice. »Kot je nujno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in trgom dela, tako je treba tudi v izobraževalni sferi izboljšati interdisciplinarnost med naravoslovnimi in družboslovnimi področji. Ker je tega še vedno premalo, zlahka zapademo v tehnokratsko-birokratsko logiko dojemanja znanja, ki ga družba deli na uporabno in neuporabno, na koristno in nekoristno, na 'aplikativno' in 'neaplikativno'. Vprašanje je torej, ali smo sploh sposobni preseči logiko deficitiranih in suficitarnih poklicev, in kot osnovo postaviti sistem, ki bo odkrival in negoval nadarjenost in želje mladega človeka,« se sprašuje Lukič.
Pogosto pri iskanju zaposlitve nad izobrazbo in izkušnjami prevladajo zveze in poznanstva. »Raziskava iz leta 2005 je pokazala, da se je 46,2 odstotka med 1075 anketiranimi zaposlilo s posredovanjem osebnih virov, to lahko prevedemo v zveze in poznanstva. S prijavo na razpis je službo dobilo 18,5 odstotka vprašanih, zavod je pomagal vsakemu osmemu anketirancu, takoj po koncu izobraževanja se jih je zaposlilo slabih osem odstotkov. Takšni rezultati jasno kažejo spremembo selekcijskih mehanizmov na slovenskem trgu dela, kjer so kljub veliki ponudbi dobro izobražene in usposobljene delovne sile pomembnejši ekonomski, kulturni ali socialni kapital. Ta med drugim opredeljuje širino in kakovost posameznikove socialne mreže,« razmišlja Lukič. A prav ta lahko negativno vpliva na posameznika s slabšim ekonomsko-socialnim zaledjem, to pa lahko po njegovem mnenju povečuje tekmovalnost na trgu dela, kjer se vrednote, kot je solidarnost, naenkrat spremenijo v strategije, kot je mreženje ...
Iz tiskane izdaje Dela
