“Britanski predlog veliko razočaranje”

Varšava/Budimpešta/Lizbona - Države članice Evropske unije "ne bi smele izgubiti preveč časa s predlogom, ki nima možnosti, da bi uspel", je sinoči, potem ko je britansko predsedstvo povezavi članicam predložilo kompromisni predlog za novo finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, poudaril predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell.

Britanski predlog "se radikalno oddaljuje" od stališča, ki ga je v zvezi s prihodnjo finančno perspektivo sprejel Evropski parlament, je opozoril predsednik parlamenta Borrell. Pri tem je spomnil, da "so finančne perspektive rezultat medinstitucionalnega dogovora", ki ga ni mogoče doseči, če se z njim ne strinjata obe strani."Groteskno je to, da so prav tiste države, ki so najbolj zagovarjale širitev, najmanj pripravljene na njeno financiranje," je tudi dodal.

Mrak: Britanski predlog ne prinaša večjih sprememb

Britanski predlog je po mnenju strokovnjaka za mednarodne finance in profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmira Mraka zelo blizu predloga, ki ga je pred pol leta predstavilo tedanje luksemburško predsedstvo unije. Za Slovenijo je sicer ključno, da dobi ustrezen obseg kohezijskih sredstev, ki ji bo omogočal uresničevanje ciljev lizbonske strategije, je dodal Mrak. In kaj britanski predlog pomeni za Slovenijo? "Če bo Slovenija imela soliden paket na področju kohezijske politike, lahko pomemben del teh sredstev nameni za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, kar je bil vedno tudi njen namen," meni Mrak.

Kot je spomnil Mrak, do določenih korekcij prihaja tudi na področju skupne kmetijske politike. "Žal prihaja do zmanjševanja predvsem na tistem področju, kjer naj se izdatki ne bi zmanjševali, to je na področju razvoju podeželja in ne tistem področju, za katerega je London menil, da bi ga veljalo oklestiti - konkretno gre za ukrepe iz prvega stebra CAP," ki zajemajo neposredna plačila. Kot pomembno spremembo pa Mrak ocenjuje pripravljenost Velike Britanije za zmanjšanje svojega proračunskega popusta oziroma rabata, ki je bil glavni razlog za neuspeh junijskih pogajanj. "Tu gre za bistveno spremembo, saj se je Velika Britanija vsaj začasno pripravljena odpovedati manjšemu delu rabata. Ali bo to dovolj za dogovor, pa je drugo vprašanje," ocenjuje Mrak.

Koprol: "Britanski predlog primerna osnova za iskanje kompromisa"

Predlog britanskega predsedstva je "primerna osnova" za iskanje kompromisa glede prihodnjega financiranja EU še v decembru, pa je danes v Ljubljani dejal državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol.

Natančni izračuni se še pripravljajo, vendar pa slovenska vlada ocenjuje, da je britanska ponudba "rahlo manjša" od junijske luksemburške, je povedal Koprol. Napovedal je, da si bo Slovenija prizadevala, da bi v pogajanjih dobila "toliko, kolikor je bilo na mizi junija".

Sicer pa državni sekretar Koprol ocenjuje, da so možnosti, da bi bil dogovor sklenjen decembra, kar ostaja velika želja Slovenije, "več kot 50-odstotne".

Državni sekretar je kot stimulativnega označil tudi britanski predlog o omilitvi pogojev za črpanje evropskih sredstev, glede britanskega rabata pa je ocenil, da v ponedeljek podani predlog Londona sistem še bolj zapleta, zato se bo Slovenija zavzela za njegovo poenostavitev.

Francija: "Predlagana je Evropa popusta"

Kompromisni predlog Londona je "veliko razočaranje", pa je v Parizu poudarila francoska ministrica za evropske zadeve Catherine Colonna . "Predlagana je Evropa popusta," je dejala francoska ministrica za evropske zadeve Colonnajeva. Predlog prenaša breme na manj bogate države, kar nikakor ne ustreza naši viziji Evropske unije, je poudarila.

Na predlog, ki med drugim zmanjšuje kohezijska sredstva za novinke, so se kritično odzvali tudi v Estoniji in Nemčiji, kjer je finančni minister Peer Steinbrück ocenil, da bodo članice na njegovi podlagi prihodnji teden težko dosegle dogovor, kljub temu pa možnosti zanj ni popolnoma izključil. "Predlog še preučujemo," je poudaril in dodal: "Imam vtis, da ima malo možnosti, da bi ga države članice sprejele v sedanji obliki."

Predlog ne temelji na solidarnosti

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je zadržano komentiral predlog, ki naj bi bil po njegovih besedah "izhodiščna točka za pogajanja", kljub temu pa upa, da bo moč na vrhu doseči dogovor. Največ pripomb naj bi imela Avstrija na predlagano znižanje sredstev za razvoj podeželja za stare članice.

Britanski predlog "ni pravičen" do novih držav članic EU, saj preveč nalaga prav najbolj revnim državam, ki so v povezavo vstopile maja lani, pa je poudarila tiskovna predstavnica estonskega premiera Andrusa Ansipa, Inga Jagomae. "Ni pravično, da nove in najbolj revne članice plačajo najvišjo ceno," je poudarila. "Britanski predlog je nesprejemljiv, saj ne temelji na principu solidarnosti med državami članicami," je še poudarila.

Napredek nikakor ni možen

Tudi španski minister za gospodarstvo Pedro Solbes je ocenil, da je predlog veliko razočaranje in je veliko slabši od luksemburškega kompromisnega predloga. "Zdaj ni čas za veto, vendar pa nam ta predlog ne omogoča napredka v primerjavi z luksemburškim, ki ga je Španija zavrnila," je dejal.

Nizozemski finančni minister Gerrit Zalm, čigar država je bila skupaj s Švedsko in Veliko Britanijo na junijskem vrhu med peterico članic, ki so blokirale dogovor o perspektivi na podlagi luksemburškega predloga, ker naj bi bile njihove obveznosti previsoke, pa je poudaril, da posegi v zaveze EU za Nizozemsko tudi v novem britanskem predlogu niso zadostni. "Nisem zadovoljen z delom predloga, ki se nanaša na naš prispevek," je dejal Zalm in dodal, da je britanski predlog "le majhen, a ne zadosten korak naprej".

"S predlogom pridobijo bogate, revne pa izgubijo!"

Britanski predlog je z nasprotnimi argumenti zavrnil portugalski zunanji minister Diogo Freitas do Amaral, ki je ocenil, da z njim "pridobijo bogate, izgubijo pa revne države". "Predlog zmanjšuje možnosti delovanja EU, ne prispeva k temu, da bi EU postala bolj konkurenčna, bolj moderna in bolj enotna in še bolj navzoča na mednarodnem prizorišču," je ocenil na sinočnji novinarski konferenci v Lizboni.

"Tak, kot je predlagan, je zaskrbljujoč," je ocenil, saj z njim pridobivajo bogate države, revne pa izgubljajo. Portugalska zato pričakuje, da bo Velika Britanija pripravila nov predlog, je še dodal vodja portugalske diplomacije.

Britanski kompromisni predlog ni sprejemljiv niti za Poljsko, je že v ponedeljek poudaril poljski premier Kazimierz Marcinkiewicz. Danes pa je izrazil upanje, da bo na vrhunskem zasedanju EU 15. in 16. decembra mogoč dogovor na podlagi izboljšanega britanskega predloga. "V sedanji obliki" britanski predlog ni sprejemljiv, je Marcinkiewicz poudaril za poljski radio in dodal, da je predlog usmerjen proti osnovnim načelom EU, ki temelji na solidarnosti.

Madžarska je razočarana nad britanskim predlogom, je v ponedeljek poudaril madžarski premier Ferenc Gyurcsany. Kot je za madžarsko tiskovno agencijo MTI pojasnil njegov tiskovni predstavnik Boglar Laszlo, je premier ocenil, da bo predlog ohranil prepad med najbolj bogatimi in najbolj revnimi državami članicami EU.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj po srečanju s predsednikom romunske vlade Calinom Popescujem Tariceanujem v Bruslju opozoril, da novi britanski kompromisni predlog za prihodnjo finančno perspektivo onemogoča uresničitev načrtov Evropske unije, v skladu s katerimi naj bi se Romunija in Bolgarija povezavi pridružili v začetku leta 2007.

In kaj predlaga Velika Britanija?

Britansko predsedstvo EU je članicam v ponedeljek predložilo kompromisni predlog za novo finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, na podlagi katerega bo skušalo zagotoviti dogovor o njej na vrhu 15. in 16. decembra v Bruslju. Skupno porabo je v primerjavi z junijskim luksemburškim predlogom znižalo s 1,06 na 1,03 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU ali z 871 na 846,7 milijarde evrov za celotno obdobje, vendar v zavezah, kar v dejanski porabi pomeni le še 807 milijard evrov ali 0,98 odstotka BND.

Največje znižanje bi predsedstvo doseglo z zmanjšanjem kohezijskih sredstev za novinke, in sicer za 14 milijard evrov, kar je dve milijardi manj, kot je bilo prvotno predvideno. To predstavlja skoraj devetodstotno znižanje v primerjavi z junijskim kompromisom, na skupno vsoto 150 milijard evrov za novinke v prihodnjem obdobju.