Očitano škodo naj bi Bruno Korelič povzročil zaradi svoje odločitve v letu 2003, da Luka Koper kupi Autocommercove delnice od Soda v letu in jih 17. februarja leta 2005 prodala novomeški družbi Fins 15 odstotkov dražje. Še nekaj mesecev kasneje je prišlo do menedžerskega prevzema Autocommerca, kjer so delnice dosegle še nekoliko višjo celo, in stem, ker naj bi Korelič vedel, da bo tako, naj bi oškodoval Luko Koper za omenjeni znesek.
Bruno Korelič je za Delo povedal: »Razsodbe še nisem videl, toda ves čas sem govoril, da je bila tožba zgolj maščevanje Borisa Popoviča, v vlogi tedanjega predsednika nadzornega sveta. Midva sva že ves čas povsem različnih moralnih in etičnih pogledov, kar se poslov in odnosov tiče. Ves čas sem govoril, da je tožba, ki jo je zahteval Popovič od bivše uprave, popoln nesmisel in nerazumevanje dejavnosti Luke Koper. V tem primeru ni šlo za oškodovanje družbe, ampak za lep dobiček v višini 15-odstotnega donosa, ki so ga Autocommercove delnice ustvarile Luki. Sodišče je odločalo korektno in pošteno. O vložitvi tožbe bi morala odločati uprava Luke Koper, ker pa ni sledila zahtevam Borisa Popoviča, so odločitev o tožbi sprejeli na nadzornem svetu,« je včeraj povedal Bruno Korelič, zdaj tudi nadzornik Petrola in prvi nadzornik Intereurope. Korelič se je oprl na izjavo Roberta Časarja, zdaj že bivšega predsednika uprave, ki je na zaslišanju kot priča na sodišču povedal, da je za odškodninski zahtevek proti Koreliču zvedel šele potem, ko je o njem odločal nadzorni svet. Prej od tem ni vedel ničesar.
Razsodbe ni mogel komentirati Franci Matoz, ki je zastopal prejšnjo upravo pri tožbi, ker ni več pooblaščen s strani uprave Luke Koper in razsodbe še ni prejel, kljub temu je pričakoval, da mu jo bodo poslali v vednost.