Bruselj proti zapravljanju ribolovnih virov

Evropska komisija je predstavila predloge za zmanjšanje neželenih ulovov, določitev standardov za največjo dopustno količino prilova in odpravo zavržkov v evropskem ribištvu.

Objavljeno
28. marec 2007 16.16
Bruselj - Evropska komisija je danes predstavila predloge za zmanjšanje neželenih ulovov in odpravo zavržkov v evropskem ribištvu. Predlagani pristop je novost v skupni ribiški politiki, vključuje pa sprejetje postopne prepovedi zavržkov v ribolovnih območjih in določitev standardov za največjo dopustno količino prilova, so sporočili v Bruslju. Evropska komisija želi namreč ribiče spodbuditi, da iz morja vzamejo le tisto, kar lahko prodajo na trgu.

V zavržke kar 13 odstotkov ulova

Zavržki so neželene ribe ali drugi morski organizmi, ki so bili ujeti nenamenoma in se vržejo nazaj v morje. Stopnje zavržkov v evropskem ribištvu so zelo različne. Študija ZN za leto 2005 je pokazala, da znaša predvidena količina zavržkov v severnem Atlantiku 1,3 milijona ton na leto, kar je 13 odstotkov ulova, ocena zavržkov za Severno morje pa se giblje med 500.000 in 880.000 ton. Zahodno od Irske in Škotske se zavržki gibljejo med 31 in 90 odstotkov ulova, odvisno od ladjevij, ciljnih vrst in globine. V Sredozemlju in Črnem morju zavržki znašajo 18.000 ton ali 4,9 odstotka ulova, najnižji pa so v Baltskem morju, kjer zanašajo povprečno 1,4 odstotka ulova.

"Obsojam metanje neželenega ulova v morje, saj pomeni zapravljanje dragocenih morskih virov, kar ni ekološko, gospodarno in etično. Prej ko tej potratni praksi naredimo konec, bolje bo za staleže rib, morsko okolje in ribiško industrijo," je ob tem dejal evropski komisar za ribištvo in pomorske zadeve Joe Borg.
Problem zavržkov je EU že skušala reševati, zlasti z ukrepi za urejanje ribolovnega orodja, kot so velikosti mrežnega očesa, uporaba ploskev za pobeg v mrežah in akustičnih naprav na njih. Nekatere vrste ribolovnega orodja so bile precej uspešne, vendar je bilo ukrepe težko uporabljati in nadzirati.

Evropska komisija zato meni, da bo sistem upravljanja, ki temelji na rezultatih, opredeljenih z največjo dopustno količino prilova in dolžnostjo iztovarjanja vseh ulovljenih rib, za ribiče velika spodbuda, da najdejo tehnične rešitve, prilagojene njihovim dejavnostim.

Natančno strukturo takšnega sistema upravljanja in njegov vpliv na zadevne ukrepe, kot so skupni dovoljeni ulovi in kvote, bo morala komisija še natančneje oblikovati, prav tako bo potrebno vzpostaviti ureditev za prilov, ki bi se prej odvrgel v morje in se bo zdaj iztovoril. Namen današnjega sporočila komisije je sprožiti razpravo, ki se bo nadaljevala skozi vse leto. Oblikovan bo načrt za izvajanje po posameznih ribolovnih območjih, prvi predpisi pa bi bili lahko predlagani že leta 2008.

Neželeni ulovi in zavržki so neposredna grožnja trajnosti evropskega ribištva, saj večina zavrženih rib in organizmov ne preživi.