BS: Vse slovenske banke 
so stresno testirane

Ljubljana – Kot je razvidno iz priporočil OECD, ki so bila ravnokar javno predstavljena v Sloveniji, ta organizacija predlaga, naj se opravijo stresni testi za vse slovenske banke, in ne zgolj za NLB in NKBM. OECD navaja tudi predlog, da bi bilo treba prestrukturirati slaba sredstva (pri čemer je mogoče pomisliti na že znane ideje o ustanovitvi slabe banke), banke s slabim količnikom temeljnega kapitala pa bi morale v ponovne dokapitalizacije. Kako na ministrstvu za finance in Banki Slovenije komentirajo te predloge? Z ministrstva za finance so odgovorili: »Priporočila OECD, da naj se stresni testi opravijo za vse banke, bomo preučili v sodelovanju z Banko Slovenije, ki takšne teste izvaja in kot nadzornik bančnega sistema razpolaga s podatki za oceno o potrebnosti takšnih testov. Potreba po prestrukturiranju slabih sredstev bank oziroma morebitna ustanovitev tako imenovane slabe banke bi prav tako morali temeljiti na uradni oceni Banke Slovenije, pri nadaljnjih morebitnih korakih (če bi se izkazali za potrebne) glede možnih oblik prestrukturiranja slabih sredstev pa bi vsekakor preučili dosedanje rešitve in izkušnje v preostalih državah, ki so k takšnim rešitvam že pristopile.«

In kaj pravijo pri Banki Slovenije? »Vse slovenske banke so letos že tretje leto zapored vključene v izvajanje stresnih testov pod okriljem Banke Slovenije. Banke se ukvarjajo s prestrukturiranjem slabih terjatev na individualni ravni ali z iskanjem skupnega pristopa pri reševanju problematičnih dolžnikov. Z novim bančnim zakonom (uveljavljenim 1. januarja 2007), ki je implementiral načela Basel 2, je vzpostavljen stalen postopek ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala glede na vsa tveganja, ki jih ima banka pri svojem poslovanju. Banke sistematično spremljajo svoje potrebe po kapitalu. Najmanj enkrat na leto na podlagi celovitega poročila o potrebah po kapitalu poročajo nadzorniku, ki preveri izračun potrebnega kapitala in da k temu svojo oceno. Ravni kapitala se razlikujejo med bankami (v odvisnosti od tveganj) in Banka Slovenije vsaki banki postavi minimalen obseg kapitala, ki ga mora banka ves čas vzdrževati. V primeru, da so ocenjene kapitalske potrebe višje od razpoložljivega kapitala, Banka Slovenije banki postavi zahtevo po dokapitalizaciji in rok, do katerega mora to izpolniti.«

Naj spomnimo, da bi se za Novo Ljubljansko banko (NLB) lahko količnik temeljnega kapitala znižal s 7,5 na 7,4 odstotka ob uresničitvi simuliranih šokov v letu 2011, kot je pokazal obremenitveni test za NLB lani, ko so bili julija objavljeni rezultati obremenilnih testov več kot 90 evropskih bank. Z upoštevanjem dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja bi se, so takrat izračunali, lahko količnik temeljnega kapitala zmanjšal za 1,1 odstotne točke, na 6,3 odstotka konec leta 2011. Letos bodo menda, kot je bilo napovedano, stresni testi opravljeni februarja, predvsem pa naj bi bili strožji in zato tudi boljši, kot so bili lani.