Tiskane izdaje
Na vprašanje, kdo ima prav, ni preprostega odgovora. Dejstvo je, da je nepremičninski trg v preteklem obdobju za nekaj časa skoraj obstal, v zadnjih dveh mesecih pa nepremičninski posredniki in uradna statistika opažajo postopno rast povpraševanja in tudi sklenjenih poslov. Se razmere normalizirajo in je zdaj pravi čas za nakup stanovanja?
Strokovnjaki za nepremičninski trg - nepremičninski posredniki, investitorji in ekonomisti - se strinjajo, da čakanje na najugodnejši trenutek za nakup ali prodajo ni nujno najboljša odločitev. Zelo hitro se lahko zgodi, da ga zamudimo in moramo nepremičnino prodati še ceneje ali jo kupiti dražje, odvisno od tega, kako se v določenem trenutku obrnejo cene.
Kupcem, ki z nakupom stanovanja ali hiše rešujejo svoj stanovanjski problem, svetujejo, da nepremičnino kupijo, ne glede na to, kakšne so trenutne razmere na trgu. Še posebno to velja, če so našli takšno, ki jim je všeč, je v dobrem stanju in na želeni lokaciji. Ne nazadnje kupujejo svoj dom, zato na njegovo izbiro ne sme vplivati le cena. Podobno velja za prodajalce. Če morajo nepremičnino prodati, ker kupujejo drugo in del kupnine predstavlja stara, potem morajo ceno prilagoditi razmeram na trgu in jo ustrezno znižati.
Kupci in prodajalci, ki se jim ne mudi, lahko čakajo, vendar je dobro, da poznajo nekatere zakonitosti delovanja nepremičninskega trga, da ne bi zamudili pravega trenutka. Prvo upoštevanja vredno dejstvo je, da razmere na našem nepremičninskem trgu niso le posledica finančne in gospodarske krize. Torej je naivno pričakovati, da bo skupaj s krizo izginila vsa negotovost oziroma da bodo, dokler bo kriza, cene padale, potem pa rasle. Trg nepremičnin deluje v ciklu s štirimi fazami. Slovenski je bil v zadnjih letih (pred krizo) najprej v fazi rasti, ki mu je sledila faza presežne ponudbe. Tej vedno sledi faza upada, ki pomeni nižjo raven cen in daljši čas prodaje. Kriza je le spodbudila fazo upada, da je nastopila prej. Zato je normalno, da so cene nižje in da, kot pravijo ekonomisti, lahko še nekoliko padejo. Zaradi krize morda še bolj, kot bi sicer.
V prihodnje lahko pričakujemo veliko večje razlikovanje cen, kot smo bili vajeni. Ne le po lokaciji, temveč tudi po kakovosti, uporabnosti za točno določenega kupca in energijski varčnosti. Dejstvo je, da je nekaterim nepremičninam v zadnjem letu vrednost zelo padla, tudi za 20 in več odstotkov, drugim pa bistveno manj ali celo nič. Slednje na primer velja za novogradnje. V prihodnje lahko pričakujemo, da bo podobno: kakovostne na dobrih lokacijah bodo obdržale ceno ali pa bodo izgubile le nekaj odstotkov, slabše vzdrževane nepremičnine in slabo grajene novogradnje na slabših oziroma manj privlačnih lokacijah pa bodo lahko precej manj vredne, kot so zdaj. Teže jih bo prodati, saj je zdaj ponudba bistveno večja od povpraševanja, kupci imajo več izbire, zato so oni tisti, ki postavljajo pogoje nakupa.
Čeprav nekateri ekonomisti pravijo, da bodo cene v prihodnje še padle, nepremičninski posredniki pa tej napovedi nasprotujejo, kar po njihovem potrjuje tudi postopna rast povpraševanja, se oboji strinjajo, da velikih nihanj povprečnih cen ne bo. To pomeni, da kljub krizi cene v povprečju ne bodo bistveno nižje. A ob koncu krize in ko se bo nepremičninski cikel spet obrnil navzgor (fazi upada namreč sledi faza oživljanja), se tudi ne bodo višale s hitrostjo, kakršna je bila značilna zadnjih nekaj let.
Iz tiskane izdaje Dela
