Tiskane izdaje
Bruselj - Cene ruske nafte in plina utegnejo poskočiti do neslutenih višav. "Predvidevamo, da bo cena 1000 m³ plina konec tega leta presegla 500 dolarjev", je napovedal predsednik Gazproma Aleksej Miller. A to je šele začetek plime, kajti po oceni vodje ruskega energetskega velikana bo "sod surove nafte, ki zdaj na svetovnem trgu stane 146 dolarjev, v kratkem dosegel ceno 250 dolarjev, v tem primeru bi se plin lahko podražil na več kot 1000 dolarjev za m³", je še dejal Miller. Prognoze krepko presegajo dosedanje, kajti še marca, ko je plin, ki ga Gazprom prodaja Evropi, stal 310 dolarjev, je Miller omenjal, da bi se cena »modrega zlata« do konca leta lahko zvišala na 400 dolarjev.
Temačne novice z Vzhoda očitno niso odmevale na pogajanjih o novem partnerskem sporazumu med Unijo in Rusijo. Ta so se začela v spodbudnem razpoloženju optimističnih pričakovanj, sta po uvodnem srečanju v Bruslju soglašala generalni direktor za zunanje odnose Eneko Landaburu kot predstavnik evropske komisije in ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov. Cilj dogovarjanja, ki je politični zagon dobilo na nedavnem vrhu EU-Rusija v Hanti-Mansijsku, obenem tudi zadnjem velikem dogodku slovenskega predsedovanja Uniji, je sklenitev novega partnerskega sporazuma, ki bo zamenjal dosedanjega iz leta 1997. Vsebina in obseg tega dogovora še nista povsem določena. Sogovornika sta se strinjala z okvirom pogajanj, ki bi zajel politični dialog in zunanja varnostna vprašanja, trgovino in gospodarstvo, hkrati z energijo, pravosodje in notranje zadeve ter raziskave, izobraževanje in kulturo, dosegla sta tudi dogovor o strukturi dialoga, ki se bo nadaljeval septembra.
Ruski pogajalec Čižov ni želel napovedovati obsega bodočega sporazuma med partnerkama, zavzema pa se za kratek in jedrnat okvirni dokument, iz katerega bi "kot veje drevesa rasli sektorski dogovori". Dolžina "ni najpomembnejša", je pritrdil Landaburu, ki je pred leti vodil širitvena pogajanja z ducatom kandidatk, tudi s Slovenijo. V Bruslju predvsem želijo, da bi novi sporazum razširil sodelovanje na nova področja in poglobil odnose med partnerkama. Energija je, kajpak, eno najobetavnejših področij bodočega sodelovanja, pri čemer je Vladimir Čižov omenil tako konvencionalno kakor tudi jedrsko, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo, izognil se je odgovoru o odpiranju ruskega trga plina in nafte za tuje investitorje. Trajanja pogajanj ni mogoče predvideti, ruski veleposlanik je glede lastnih tridesetletnih izkušenj zatrdil, da "v diplomaciji ni nič bolj škodljivo od postavljanja časovnih rokov".
Medtem ko se začenjajo pogajanja o sporazumu z Rusijo, v katerem Unija vidi jamstvo za dolgoročne dobave energentov, pa iz Bakuja, kjer je Aleksej Miller ponovil napovedi o razplamtevanju cen nafte in plina, prihajajo novice o prizadevanjih Moskve, da pritegne azerbajdžanske vire. Nafta gre zdaj mimo Rusije, kajti zahodnim kupcem jo dobavljajo prek Turčije, vključitev Gazproma v posle z energijo pa bi močno okrepila strateški položaj Moskve. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na srečanju z azerbajdžanskim kolego Ilhamom Alijevim pokazal velik interes za nakupe plina iz zelo ogromnih nahajališč, kjer so lani načrpali 16 milijard m³, letos pa naj bi jih kar 27,4 milijarde m³. Načrti so še veliko ambicioznejši, kajti do leta 2015 napovedujejo proizvodnjo 47,5 milijarde m³. Gazprom je že na začetku junija predlagal, da po tržni ceni kupi vso količino plina, ki bi jo Azerbajdžan lahko ponudil, sedanji plinovod pa omogoča pretok do deset milijard m³ na leto. Z naložbami v infrastrukturo pa še krepko več.
Iz tiskane izdaje Dela
