Tiskane izdaje
London - Cena surove nafte je ponovno poskočila na rekordnih 142 dolarjev za sodček, države proizvajalke nafte pa skrbi, ali bodo zmožne pridelati dovolj nafte za zadovoljitev potreb po gorivu.
Potem ko je severnomorska nafta brent z dobavo v avgustu dosegla nov rekord, se je cena za sod ustavila pri 141,33 dolarja, kar analitiki pripisujejo unovčevanju dobičkov. Cena zahodnoteksaške lahke nafte z avgustovsko dobavo pa se je oblikovala pri 141,15 dolarja.
Danes pa je v Londonu surova nafta vrste brent dosegla že 141,98 dolarja za sodček, V New Yorku pa je cena za sodček lahke surove nafte poskočila na 141,71 dolarja.
V Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec) imajo posamezne države članice različna mnenja glede pritiskov, naj povečajo črpanje nafte.
Libija namerava celo zmanjšati črpanje nafte, saj meni, da je je na trgu dovolj. Visoki libijski predstavnik Shokri Ghanem je v četrtek povedal, da v odgovor na ameriške pretnje državam proizvajalkam razmišlja o zmanjšanju proizvodnje.
Nafta je psihološko mejo 140 dolarjev za sod po mnenju analitikov"podrla", potem ko je predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in alžirski minister za energetiko Chakib Khelil v pogovoru za televizijsko postajo France 24 napovedal, da se bodo svetovne cene nafte v prihodnjih mesecih zvišale na 150 do 170 dolarjev za sod. Vendar analitiki dvomijo, da bo Libija omejila črpanje nafte pri tako visokih cenah.
Khelil je med drugim povedal, da ne pričakuje, da bodo cene črnega zlata dosegle 200 dolarjev za sod. V primeru, če bi nastopila huda kriza na naftnem trgu, kot bi bila zaustavitev proizvodnje v Iranu, pa bi se po njegovih besedah cene lahko povzpele tudi na "200, 300, 400 dolarjev".
Kratkoročno je "vse odvisno od Evropske centralne banke (ECB) in njene odločitve o morebitnem zvišanju obrestnih mer v območju evra". To bi po njegovem mnenju povzročilo rast cen nafte. ECB bo 3. julija odločala o višini obrestnih mer, analitiki pa napovedujejo, da se bo najverjetneje odločila za dvig ključne obrestne mere za četrt odstotne točke na 4,25 odstotka.
Khelil je še povedal, da so se cene nafte zvišale predvsem zaradi šibkejšega dolarja in geopolitičnih razmer v Iranu, Iraku in Nigeriji.
