Tiskane izdaje
Cene rabljenih stanovanj so padle že četrto, cene novozgrajenih pa tretje četrtletje zapored. Cene rabljenih stanovanj so na podlagi primerjave povprečnih četrtletnih cen v polletju, kot omenjeno, upadle za sedem odstotkov.
V prvem polletju prodano rabljeno stanovanje je bilo veliko povprečno 52 kvadratnih metrov, zgrajeno je bilo leta 1972, povprečna pogodbena cena pa je znašala 1690 evrov na kvadratni meter.
Stanovanja najdražja v Kopru
V polletju je bila najvišja povprečna cena v Kopru (2630 evrov na kvadratni meter), sledijo Ljubljana (2420 evrov), Nova Gorica z okolico (1960 evrov) in Kranj (1710 evrov). V Ljubljani je bila v drugem četrtletju povprečna cena rabljenega stanovanja 2360 evrov na kvadratni meter, kar je 11 odstotkov manj kot v zadnjem lanskem četrtletju in 16 odstotkov manj kot v lanskem drugem četrtletju. V Ljubljani je bil med urbanimi središči zabeležen največji padec cen. V Mariboru je bila v drugem četrtletju povprečna cena rabljenega stanovanja 1240 evrov na kvadratni meter, kar je šest odstotkov manj kot v zadnjem lanskem četrtletju in devet odstotkov manj kot v lanskem drugem četrtletju.
Število gradbenih projektov se zmanjšuje
Cene novozgrajenih stanovanj so na podlagi podatkov državnega statističnega urada, ki izračunava indekse cen novozgrajenih stanovanj na podlagi anketnih podatkov večjih investitorjev, padle za 13 odstotkov. Glede na podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih v preteklem in letošnjem letu se število na novo začetih gradbenih projektov zmanjšuje.
"Na ta način se investitorji sicer prilagajajo trenutnim tržnim razmeram, vendar je bilo v Ljubljani in Mariboru ter drugih večjih slovenskih mestih letos dokončanih še kar nekaj večjih investicijskih projektov oziroma so ti še v teku," ugotavljajo na geodetski upravi.
Cene družinskih hiš so bile ob koncu polletja na približno enaki ravni kot konec lanskega leta. Ocena, da se je padanje cen ustavilo, bi bila zaradi majhnega števila poslov tvegana, pravijo.
Zmanjšal se je že tako skromnejši promet s poslovnimi nepremičninami, katerih cene še vedno padajo. Po ocenah so do letošnjega polletja padle za od 10 do 15 odstotkov.
Se pa cene kmetijskih in gozdnih zemljišč zvišujejo. Ker med drugim vedno obstaja možnost spremembe namembnosti teh zemljišč, je investicija "v še vedno razmeroma poceni zemljišča tudi v kriznih časih razmeroma zanesljiva dolgoročna naložba", so zapisali na geodetski upravi.
Cene padle zaradi manjšega povpraševanja
Geodetska uprava ugotavlja močan upad prometa z nepremičninami, predvsem na račun majhnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah. V prvem letošnjem polletju je promet v primerjavi z drugim polletjem 2007, ko je bilo skupno število evidentiranih tržnih transakcij največje, pri hišah upadel za 85 odstotkov, poslovnih nepremičninah za 80 odstotkov, pri stanovanjih za 64 odstotkov, kmetijskih zemljiščih za 56 odstotkov, zemljiščih za gradnjo stavb 54 odstotkov in pri gozdnih zemljiščih za 49 odstotkov.
