Tiskane izdaje
Kot kaže poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za drugo četrtletje letos, je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v večstanovanjskih stavbah v Sloveniji znašala 1674 evrov.
Cene stanovanj v Ljubljani so v drugem četrtletju glede na prvo padle za pet odstotkov, povprečna cena kvadratnega metra je znašala 2368 evrov. Tako so cene v Ljubljani letos padle za 10 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa za 16 odstotkov.
V Mariboru so se cene stanovanj v drugem četrtletju malenkost zvišale, s 1234 na 1263 evrov. Od začetka leta so padle za šest odstotkov, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa za devet odstotkov. Podobno je bilo gibanje cen v Celju.
Cene v Mariboru, kjer so bile ravni cen že pred krizo relativno nizke, v primerjavi z Ljubljano, kjer so bile nepremičnine relativno precenjene, padajo cene občutno počasneje. "Minimalen statistični porast cen stanovanj v drugem četrtletju, ki ga beležimo v Mariboru in Celju, lahko morda pomeni, da je padanje cen nepremičnin v vzhodni Sloveniji že doseglo dno," menijo na geodetski upravi.
Najdražja stanovanja so bila na Obali in v Slovenski Istri, kjer je kvadratni meter stanovanja v drugem četrtletju stal 2793 evrov, medtem ko je bil v prvem četrtletju pri 2826 evra.
Cene eno- in dvostanovanjskih stavb so se v drugem četrtletju glede na prvo zvišale, in sicer je v Sloveniji povprečna cena znašala 125.894 evrov, medtem ko je bila v prvem četrtletju 119.644 evrov. Cena pisarn je padla s 1395 evrov na 1255 evrov na kvadratni meter, lokalov pa s 1521 na 1369 evrov na kvadratni meter.
Cena zemljišča za gradnjo stavb je bila v drugem četrtletju 65 evrov na kvadratni meter, v prvem je znašala 56 evrov, v drugem četrtletju lani pa 71 evrov na kvadratni meter.
Geodetska uprava ugotavlja, da se strmo upadanje prometa s stanovanjskimi nepremičninami, ki ga beležijo od začetka lanskega leta, upočasnjuje. Obseg evidentiranih kupoprodaj družinskih hiš se je v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta celo nekoliko povečal, medtem ko se upadanje števila transakcij z nezazidanimi stavbnimi zemljišči nadaljuje.
"To dokazuje, da se je interes investitorjev za stanovanjsko novogradnjo močno zmanjšal. Nasploh je obseg evidentiranih transakcij z nepremičninami na zelo nizkih nivojih, kar je seveda posledica izredno majhnega prometa z nepremičninami in potrjuje splošno krizo na slovenskem nepremičninskem trgu," so zapisali v poročilu.
Od zadnjega četrtletja leta 2007, ko je bila v povprečju najvišja aktivnost na slovenskem nepremičninskem trgu, je po trenutnih preliminarnih podatkih število evidentiranih kupoprodaj stanovanj in nezazidanih stavbnih zemljišč upadlo za okoli dve tretjini, družinskih hiš pa kar za več kot tri četrtine.
Geodetska uprava je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2007 evidentirala 57 odstotkov manj transakcij s stanovanji, 76 odstotkov manj transakcij z družinskimi hišami in 33 odstotkov manj transakcij z nezazidanimi stavbnimi zemljišči.
