Cenejša nafta bo znižala inflacijo

Ljubljana - »Padec cen nafte bo ugodno vplival na inflacijo,« je včeraj poudaril najverjetnejši finančni minister Franci Križanič. Po njegovem mnenju se bo nizka cena nafte, ta pada tretji zaporedni dan, odrazila že pri merjenju oktobrske inflacije, ugodno pa bi se v rasti indeksa življenjskih potrebščin lahko pokazala tudi v novembru in decembru. Cena nafte se je v četrtek znižala že tretji zaporedni dan - včeraj dopoldne se je z nafto vrste brent trgovalo po 67,17 dolarja, kar je njena najnižja vrednost od srede leta 2007.

Nizka cena nafte pomeni lepe čase za inflacijo, je včeraj poudaril Franci Križanič, ki ta hip vidi predvsem dva razloga za padanje cen črnega zlata. Prvi je svetovna finančna kriza in posledično ohlajanje povpraševanja, svoje pa so dodali še trgovci z nafto, ki so se začeli umikati iz investicij z nafto.

»Finančna kriza, ki je nastopila sredi avgusta lani, je vplivala na dva načina. Najprej na zmanjšanje kreditne aktivnosti bank, kar je povzročilo padec na trgu vrednostnih papirjev, posledično pa je del investitorjev začel usmerjati svoje naložbe v nakupe nafte na terminskem trgu. Ko so se terminski posli sprostili in je nafta prišla na trg, se je začela postopno zniževati cena nafte. Ker kaže, da investitorji tudi pozneje niso usmerjali prihrankov v nafto, cena črnega zlata še naprej pada, pri tem da padajo tudi naročila v gospodarstvu,« je pojasnil Križanič.

Nafta je bila včeraj vredna 71,81 dolarja za 159-litrski sod, več kot polovico manj od rekorda v juliju. Po mnenju Delovega sogovornika bi lahko padec cen nafte tudi dobro vplival na inflacijo pri nas do konca leta. Ne le zato, ker so cene nafte pri nas novembra in decembra že tradicionalno nizke, še dodatno bi lahko inflacijske pritiske omilile cene avtomobilov. »Prodajalci avtomobilov konec leta ponavadi razprodajajo zaloge, kar se lani zaradi konjunkture ni zgodilo. Letos pa gre ob koncu leta pričakovati padec cen avtomobilov,« meni Križanič. Po njegovem mnenju bi se vpliv obeh dejavnikov lahko pokazal že pri merjenju oktobrske inflacije pa tudi v novembru in decembru.

In kaj se bo z nafto dogajalo v prihodnje? Po Križaničevem mnenju je to nemogoče napovedati, »vse ostalo so zavajanja«, vse pa je odvisno predvsem od tega, kaj se bo v prihodnje dogajalo z gospodarstvom. »Če se bo gospodarska rast nadaljevala, kar brez dvoma drži za Kitajsko in Indijo, bo cena nafte začela rasti. Druga možnost, sicer manjša, je, da se bo recesija poglabljala. V tem primeru se bo nadaljevalo tudi padanje cen nafte. Vprašanje pa je, do kod lahko cena črnega zlata še pade, saj je njena lastna cena v zadnjih letih vse višja. Če je bila pred desetimi leti nekaj dolarjev, je zdaj že 60 dolarjev, tudi zaradi vse večjih ekoloških standardov, ki spremljajo proizvodnjo nafte,« je še menil Križanič.

Tonejo tudi delnice

Včeraj ni padala le cena nafte, ampak še naprej tudi vrednosti delnic po celem svetu. Borznih vlagateljev namreč še vedno niso prepričale obljube in zaveze o finančnih injekcijah za reševanje svetovne globalne krize. To potiska borzne tečaje od Tokia do New Yorka vse globlje. Nobena izjema ni tudi slovenska borza, na kateri so se delnice pomembnih slovenskih podjetij včeraj povprečno pocenile še za slabih pet odstotkov.

Tudi včerajšnji padec indeksa SBI 20 borzni posredniki pripisujejo negativnemu razpoloženju na ameriškem in evropskih trgih, nekaj več upanja pa obljubljajo tečaji ob koncu včerajšnjega trgovanja. »Pri večini delnic pomembnih podjetij so bili močni prodajni pritiski zlasti na začetku včerajšnjega trgovanja, ko so potonile ameriška in druge svetovne borze. Pozneje, ko so se začeli popravljati tudi tečaji na evropskih borzah, pa so se padci pri nas umirili,« je borzno dogajanje včeraj komentiral Primož Pavčnik iz borznoposredniške družbe Poteza. Visokemu padcu se včeraj ni izognila tudi delnica Krke. Z delnico novomeškega farmacevta je bilo v četrtek sklenjenih za 2,05 milijona evrov prometa, njihov enotni tečaj pa se je v primerjavi s sredo znižal za 5,31 odstotka na 67,79 evra. »Nekoliko bolje je kazalo ob koncu trgovanja, saj so se zaključni posli sklepali po okrog 69 evrov za delnico,« je dodal Pavčnik. Največji padec so sicer imele delnice Mercatorja (8,53 odstotka), Aerodroma Ljubljana (8,05 odstotka), Luke Koper (7,64 odstotka) in Petrola (7,55 odstotka).

Tudi v prihodnjih dneh gre pričakovati, da bo slovenska borza sledila gibanjem na ameriški in drugih tujih borzah. Včeraj se je slabo odrezala predvsem japonska borza, saj se je vodilni japonski indeks Nikkei znižal za dobrih 11 odstotkov. Pa je padec delnic v Aziji že znamenje, da prihajamo v drugo fazo svetovne globalne krize, torej v fazo, ko bo na udaru tudi gospodarstvo? »Po mojem mnenju je padec na azijskih trgih predvsem posledica bojazni pred prihajajočo recesijo,« je še menil Pavčnik.

Iz petkove tiskane izdaje Dela!